STA novice / OZS: Interventni zakon ne spreminja nobene pravice zaposlenega glede varnega dela (dopolnjeno)
ponedeljek, 16.11.2026
Ljubljana, 16. novembra (STA) - Interventni zakon za razvoj Slovenije ne spreminja popolnoma nobene pravice zaposlenega glede varnega dela in delovnega mesta, so v odzivu na današnje navedbe nevladnikov, ki so opozorili na škodljive posledice zakona na področju varnosti pri delu, izpostavili v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Nevladnikom očitajo manipulacije.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil generalni direktor OZS Danijel Lamperger, interventni zakon z nobeno črko ne govori o tem, da bi se kakršnakoli pravica zaposlenega na področju varnosti in zdravja pri delu krčila ali pa da bi imel delodajalec zaradi tega zakona kakršnekoli manjše obveznosti do zagotavljanja varnega delovnega okolja.
Po njegovih besedah pa zakon zdravstveni zavarovalnici nalaga, da lahko regresni zahtevek delodajalcu poda ob večji malomarnosti ali ob naklepu. "Ne tako kot sedaj, ko je do regresnih zahtevkov prihajalo tudi ob vsakršnih manjših malomarnostih, ko so lahko bili ti zahtevki uničujoči do podjetja," je dodal.
Ob tem je spomnil na dejstvo, da podjetja že sedaj plačujejo zavarovanje za nesrečo pri delu, ampak se kljub temu iz tega zavarovanja nesreča ne krije, če se zdravstvena zavarovalnica ali sodišče za to tako odloči.
"Odločno nasprotujemo temu, da se na tem področju zastrašuje ali pa manipulira," je bil kritičen do navedb nevladnikov. Ti so na dopoldanski novinarski konferenci Inštituta 8. marec opozorili, da interventni zakon "šokantno in nevarno" omejuje odškodninsko odgovornost delodajalcev za poškodbe, ki so posledica kršenja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.
Da trenutna ureditev glede uveljavljanja regresnih zahtevkov v primeru poškodbe pri delu "ubija podjetniški duh, ki ga imajo podjetniki v času delovanja in ko poslujejo z zaposlenimi", pa je dejal član upravnega odbora OZS Bogdan Oblak.
Zagotovil je, da podjetniki delajo vse za zagotovitev varnosti v njihovih obratih. Če imajo ob trenutni kadrovski podhranjenosti svoje zaposlene na bolniški, nimajo ljudi, ki bi opravljali delo oz. izvrševali naročila, je dodal. "Zato je res neumno in škodoželjno ter prav nesramno govoriti o tem, da mi nekaj delamo za nalašč, da bi se nekako otresli plačevanja, ker bi potem bile norme za zagotavljanje varnosti pri delu manjše," je bil kritičen.
Kot glavni problem pri trenutni ureditvi glede plačevanja regresnih zahtevkov je izpostavil določitev limita. "Sam imam tovarno v Dalmaciji in mi plačujemo minorna sredstva za to, da zavarujemo eventualni regresni zahtevek. Zakaj pa je to možno na Hrvaškem? Zaradi tega, ker imajo določen limit, kot pri avtomobilskem zavarovanju," je ponazoril.
Prepričan je, da če bi tudi naša država postavila limit pri izplačilu regresnih zahtevkov, potem bi tudi zavarovalnice oblikovale produkt, na podlagi katerega bi podjetniki lahko to zavarovali in bi bil ta "Demoklejev meč odstranjen". "Mi bi tako točno vedeli, kako velik riziko obstoja, če se zgodi nesreča, ki pa nikoli ne počiva," je še dodal.
Opozorilom OZS se pridružujejo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Kot so dodatno pojasnili v skupnem sporočilu za javnost, odškodninska in regresna odgovornost delodajalca ostaja polna v primerih naklepne kršitve varnostnih predpisov. V primeru hude malomarnosti je opredeljen najvišji znesek. Le kadar gre za lažjo malomarnost oziroma splet nesrečnih okoliščin, tveganje krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za katerega delodajalci že plačujejo prispevke.
"Pomembno je, da zakon ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, niti ne zmanjšuje odgovornosti delodajalcev napram zaposlenim. Podjetja, tako majhna kot velika, potrebujejo predvsem pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja. Že vnaprej morajo vedeti, v katerim primerih odgovarjajo in kje se njihova odgovornost konča. V nasprotnem primeru se težje odločajo za nove naložbe in zaposlitve. Zato pozdravljamo jasnejšo razmejitev med dejansko odgovornostjo delodajalca in tveganji," je izpostavil glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
O interventnem zakonu, ki so ga še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra.
Zadnje novice
-
Predstavnik Študentske liste: Srbija želi biti zanesljiva partnerica EU
16.11.2026 -
Pet članic EU v Ruandi ustanavlja center za vračanje migrantov (dopolnjeno)
16.11.2026 -
Romske svetnike izvolili v vseh 20 občinah (seznam)
16.11.2026 -
V DZ vložen še predlog za podelitev statusa mestne občine Radovljici
16.11.2026 -
Prvi osnutek dogovora na COP 31 poziva k pospešenim ukrepom za opustitev fosilnih goriv (dopolnjeno)
16.11.2026 -
EU sprejela sankcije proti ruskim bankam in propagandistom
16.11.2026 -
Janša: Postavljamo temelje za profesionalno delovanje policije
16.11.2026 -
OZS: Interventni zakon ne spreminja nobene pravice zaposlenega glede varnega dela (dopolnjeno)
16.11.2026 -
V torek začetek zbiranja podpisov pod predlog sindikatov za znižanje DDV
16.11.2026 -
Evropska komisija z zeleno lučjo državni pomoči avtoprevoznikom
16.11.2026 -
Nevladniki o škodljivih posledicah interventnega zakona na področju varnosti pri delu
16.11.2026 -
Ob obravnavi poročila Varuha človekovih pravic za čim prejšnjo rešitev posameznih težav
16.11.2026