STA novice / Bruselj v boj za več konkurence na železniških tirih

Predlogi se osredotočajo na štiri ključna področja. Prvo področje se nanaša na zmanjšanje upravnih stroškov železniških podjetij in olajšanje vstopa novih prevoznikov na trg. Evropska železniška agencija bo postala "univerzalno okence" za izdajanje dovoljenj za dajanje vozil na trg po vsej EU in izdajanje varnostnih spričeval prevoznikom, ki bodo prav tako veljala po vsej EU. Dovoljenja za železniška vozila in varnostna spričevala trenutno izdajajo posamezne države članice.

Da bi spodbudila inovacije, učinkovitost in ugodnejše cenovne ponudbe, komisija v okviru drugega področja predlaga, naj se domači železniški potniški promet odpre ter od decembra 2019 omogoči vstop novim prevoznikom in storitvam. Tovorni promet je za tujo konkurenco odprt že zdaj.

Podjetja bodo lahko domače storitve železniškega potniškega prometa ponujala po vsej EU, bodisi prek ponujanja konkurenčnih komercialnih storitev bodisi prek sodelovanja na razpisih za javne storitve železniškega prometa, ki predstavljajo večino (več kot 90 odstotkov) potovanj z železnico v EU in za katere bodo postali obvezni javni razpisi.

Nacionalni domači trgi za potniški promet ostajajo večinoma zaprti. Samo Švedska in Velika Britanija sta popolnoma odprli svoje trge, medtem ko so Nemčija, Avstrija, Italija, Češka in Nizozemska svoje trge odprle le delno.

Da bi vsem zagotovili pošten dostop do železnic, morajo upravljavci neodvisnih prog, t. i. upravljavci infrastrukture, po prepričanju Bruslja voditi omrežja na učinkovit in nediskriminatoren način ter jih usklajevati na ravni EU, da tako podprejo razvoj resnično evropskega omrežja. To naj bi uredili s predlogi na tretjem področju.

Komisija glede tega meni, da morajo biti upravljavci infrastrukture operativno in finančno neodvisni od prevoznikov, ki vozijo vlake. To je pomembno zato, da se onemogočijo morebitna nasprotja interesov in da se vsem podjetjem omogoči dostop do prog na nediskriminatoren način.

Komisija je prepričana, da je institucionalna ločitev podjetij najenostavnejši in najbolj transparenten način, da se to doseže, se pa strinja, da bi potrebno neodvisnost lahko prinesla tudi vertikalno integrirana struktura. To pomeni, da se lahko z upravljanjem in izvajanjem storitev ukvarjajo tudi podjetja znotraj iste skupine ali holdinga. V tem primeru je treba zagotoviti potrebno pravno, finančno in operativno ločitev.

Predlogi s četrtega področja stremijo k zagotavljanju usposobljene in motivirane delovne sile. Železniški sektor se bo v naslednjih desetih letih soočil s kombinacijo izzivov privabljanja novega kadra, ki bo nadomestil tretjino delovne sile, ki se bo upokojila, ter zadoščanja novemu in bolj konkurenčnemu okolju, pojasnjujejo v Bruslju.

Železnice so bistveni del prevoza v EU, njihova ključna vloga pa je povezana z razbremenjevanjem prometa zaradi naraščajočega povpraševanja in prometnih zastojev ter s preskrbo z gorivom in zmanjšanjem ogljičnega odtisa. Vendar številni evropski železniški trgi trenutno stagnirajo ali upadajo, opozarjajo v komisiji.

"Evropske železnice se približujejo zelo pomembnemu razpotju. Glede na to, da se številni trgi po vsej Evropi soočajo s stagnacijo ali upadom, je naša izbira preprosta. Lahko namreč že zdaj sprejmemo težke odločitve, ki so potrebne za prestrukturiranje evropskega železniškega trga, da spodbudimo inovacije in ponudimo boljše storitve," je ob tem pojasnil evropski komisar za promet Siim Kallas.

V tem primeru se bodo lahko železnice znova razvijale, kar bo koristilo državljanom, podjetjem in okolju. "Lahko pa izberemo drugo pot. Lahko se sprijaznimo z nepopravljivim drsenjem navzdol, ki nas bo pripeljalo v Evropo, kjer bodo železnice luksuzna igračka za nekaj bogatih držav, za druge pa bodo zaradi skopih javnih sredstev postale nedostopne," je opozoril komisar. Predloge komisije morajo odobriti še Evropski parlament in članice unije.

Železniški promet je sicer ključnega pomena za učinkovito delovanje evropskega gospodarstva. Vsako leto se z vlakom pelje več kot osem milijard potnikov. Železnice prepeljejo okrog deset odstotkov vsega tovornega prometa po vsej Evropi, prihodki od tega pa so ocenjeni na 13 milijard evrov.