STA novice / Območje evra domnevno vse bliže dogovoru glede dokapitalizacij bank s strani ESM

Predstavniki članic območja evra pri delovni skupini evroskupine naj bi se tako v četrtek in petek sestali na neformalnem srečanju v Rimu in tam skušali skovati soglasne rešitve glede tega, kako naj bi ESM kapitalsko vstopal v banke.

Po navedbah virov, na katere se sklicuje WSJ, se članic evrskega območja nagibajo k temu, da razpoložljiva sredstva stalnega mehanizma za ta namen omejijo pri 60 milijardah evrov. Poleg tega naj bi šli pogovori v smeri, da bi v primeru sodelovanja pri dokapitalizaciji predstavnik ESM vstopil v nadzorni svet ali upravni odbor banke.

Ta predstavnik ne bi prihajal iz države, kjer ima dokapitalizirana banka sedež, prav tako pa se ne bi vmešaval v vsakodnevne posle banke. Bdel bi le nad ključnimi strateškimi odločitvami.

Politični dogovor o teh vprašanjih naj bi evroskupina nato potrdila na zasedanju prihodnji teden. Odločitve za dokapitalizacije naj bi se sprejemale od primera do primera, zanje pa bi morala še naprej zaprositi države, kar pomeni, da bi jih verjetno spremljali novi pogoji.

Odprto ostaja vprašanje glede razdelitve tveganj v primeru propada banke in njenega reševanja. Trenutno naj bi kazalo na to, da bi na ESM odpadlo od 80 do 90 odstotkov tveganja, drugo pa bi še naprej ostalo na članicah.

Načelni dogovor o tem, da bi ESM lahko neposredno dokapitaliziral banke, so voditelji območja evra kljub številnim pomislekom javnofinančno močnejših držav, kot je Nemčija, predvsem dosegli na maratonskem zasedanju junija lani.

To vprašanje sodi v okviru gradnje bančne unije, katere prvi korak je vzpostavitev enotnega bančnega nadzora pri Evropski centralni banki. Politični dogovor glede tega vprašanje je unija že dosegla, zaživel pa naj bi prihodnje leto.

Neposredne dokapitalizacije s strani ESM so ključne predvsem za države s težavami v bančnem sistemu, kot so Irska, Španija, Ciper, Grčija in nenazadnje tudi Slovenija. Z neposrednimi dokapitalizacijami, ki bi zaobšle državne proračune, bi se tako zmanjšalo breme teh dokapitalizacij za javne finance večinoma že tako zelo zadolženih držav.

Države, ki so pomoč območja evra že prejele, so se ob močnih pomislekih Nemčije in drugih severnoevropskih članic prizadevale, za to, da bi na bilanco ESM lahko prenesle tudi del kapitalskih injekcij v banke, ki so jim že pomagale. Tako bi se zmanjšalo njihovo dolžniško breme.

WSJ piše, da vse kaže na to, da bo to mogoče, a bodo ti prenosi zaradi omenjene zgornje meje razpoložljivega potenciala ESM za dokapitalizacije močno omejeni. Grčija, Ciper in Španija so tako recimo skupaj za banke namenile preko 100 milijard evrov, Irska pa prav tako več deset milijard.

Viri, na katere se sklicuje časnik, pravijo, da dogovora glede tega verjetno še ni pričakovati preko poletja, tako da naj bi evroskupina ta trdi oreh strla šele jeseni.

V vsakem primeru pa bo celoten sistem dokapitalizacij s strani ESM po pisanju WSJ zaživel šele po tem, ko bo vzpostavljen enotni bančni nadzor in bo unija dosegla tudi dogovor glede novega harmoniziranega evropskega mehanizma za reševanje bank. Pogajanja o tem v povezavi še potekajo.