STA novice / Odbor DZ skozi drugo obravnavo novele zakona o kmetijstvu

Kot je članom odbora pojasnil Židan, predlagana novela obstoječi zakon usklajuje z določili evropske pravne ureditve. Predlog dodaja določila na področju kmetijskih pridelkov in živil ter dopolnilnih dejavnosti, obenem pa tudi nove določbe, ki bolj regulirajo odnose v verigi oskrbe s hrano.

Predlagana novela določa tudi vzpostavitev varuha odnosov v prehranski verigi, nove pristojnosti javne agencije za varstvo konkurence in ureditev plačilnih rokov za živila.

"Uskladili smo se, da je treba vse dejavnike znotraj prehranske verige ščititi, nekatere stvari pa dodatno regulirati. Po več usklajevanjih smo prišli do kompromisnega predloga, ki je sprejemljiv vsem deležnikom, ni pa nobenemu všeč," je dejal Židan.

Zakon posega tudi v plačilne roke. V Sloveniji je predpisan plačilni rok 60 dni, razen, če se stranki drugače dogovorita. "Zaradi tega zadnjega pa je prihajalo do izmaličenja tega določila v praksi. Močnejši je lahko izsilil določbe sebi v prid. Predlagana novela določa končni plačljivi rok 45 dni pri hitro pokvarljivem blagu, pri ostalih prehranskih produktih je najdaljši dovoljeni plačilni rok 90 dni. Marsikje je v praksi daljši ali bistveno daljši rok," je opozoril Židan.

Na nove plačilne roke naj bi šli postopoma. Kot je pojasnil minister, bo po uveljavitvi novele nemogoče spreminjati plačilne roke na daljše od že obstoječih. Do 1. januarja 2016 pa naj bi vsi deležniki prešli na na novo določene plačilne roke, torej na 45. oz. 90 dni.

S predlagano novelo se bolj regulirajo dopolnilne dejavnosti na kmetijah in pogoji za promet s kmetijskimi pridelki. Pri teh storitvah zakon izključuje opravljanje iste dejavnosti pri različnih pravno organizacijskih oblikah, vmes se je za te udomačila beseda "dvoživka". Ista oseba namreč ne bo mogla biti več kmet, samostojni podjetnik, obrtnik ali kakšna druga pravna oseba, zaradi česar država ni mogla nadzorovati, kaj se dogaja s prodajo kmetijskih pridelkov.

Predlagana novela postavlja tudi podlago za vzpostavitev nove nacionalne sheme kakovosti. Zadnje tedne se je v stroki in med deležniki razvila razprava, ali je izraz "preverjena kakovost" pravilen ali bi ga zamenjali. Deležniki so se dogovorili, da je pravi izraz "izbrana kakovost", je pojasnil Židan.

Glede področja varnosti in kakovosti živil je Židan poudaril, da ne drži, da bodo kmeti lahko v javne zavode prodajali le preko zadrug.

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič je glede "dvoživk" sicer opozoril, da lahko tudi profesor predava na več različnih univerzah, da lahko zdravnik delo opravlja na več klinikah. "To je treba reševati skozi registre, ne pa skozi avtomatizem, da je kmet, ki je privatnik, tudi goljuf," je poudaril in dodal, da se mu zdi, da bo varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano le bolj brezzobi varuh.

Dopolnilna dejavnost po mnenju Mirka Brulca (SD) rešuje marsikaterega kmeta in jo je treba negovati in omogočiti, vendar morajo biti zadeve jasne in nadzorovane. Vesel je, da pri noveli ne gre za "solo akcijo" ministrstva ter da so vse strani tvorno sodelovale pri pripravi.

Predlagano novelo podpira tudi Zvonko Lah (SDS), saj verjame, da - če so bili pri dogovorih tudi mali kmetje in spremembe uživajo širšo podporo - predstavlja napredek. Meni tudi, da se kmetije na območjih z omejenimi dejavniki lahko ohranijo le z dopolnilnimi dejavnostmi.

Da je veliko možnosti v kmetijstvu prav v dopolnilnih dejavnostih, je poudarila tudi Iva Dimic (NSi). "To je del prihodnosti razvoja slovenskega kmetijstva. Vendar veliko kmetov opozarja, da je dopolnilna dejavnost veliko birokratsko breme. Pogrešajo informacije na enem mestu," je dejala.

Židan se strinja, da so dopolnilne dejavnosti nujne glede na velikost kmetij. "Cilj ministrstva je, da bi kmetje čim bolje in čim več prodali po čim višji ceni. Kjer le znamo, naredimo sistem bolj preprost. Tu je najboljši sistem pavšalizem, z njim pa niso vsi zadovoljni," je še dodal.