STA novice / Nevednost glede pravic nas lahko po besedah varuhinje drago stane

Varuhinja človekovih pravic Nussdorferjeva je na predstavitvi vodnika, ki podaja pregled zakonodaje z obravnavanega področja, opozorila, da ima vsakdo svojo usodo. Glede na to postavlja vprašanje, zakaj se ne bi vsakemu posvetili enako. Po njenih besedah se je odnos okolja do otrok s posebnimi potrebami sicer precej spremenil. V preteklosti so starši take otroke skrivali pred javnostjo, je spomnila.

Tako kot so pri varuhu na počitniško prakso že sprejeli dve osebi s posebnimi potrebami, tudi drugim kolektivom svetuje, da medse vsaj za nekaj časa sprejmejo take sodelavce. "Človekove pravice imamo vsi, čeprav včasih pozabimo na to," je poudarila.

Alenka Šelih s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je babica otroka s posebnimi potrebami, je spomnila na pomanjkljivosti zakonodaje. Po njenem opozorilu se zakonodajalec še ni ustrezno odzval na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2007, po kateri zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ni v skladu z ustavo.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pa po njenih besedah od leta 2000 določa, da se otroci s posebnimi potrebami lahko vključijo v redne šole. Toda medtem ko se denimo gibalno ovirani res vključujejo v redno šolo, se vanjo v 14 letih ni vključil niti eden z motnjo v duševnem razvoju, je dejala. "Praksa ne sledi vedno zakonodaji," ugotavlja.

Po besedah direktorja Zveze Sonček Iztoka Suhadolnika je nujen sistem zgodnje obravnave, sestavljen denimo iz socialne pomoči, izobraževanja in svetovanja. Kot meni, otrok s posebnimi potrebami tudi ne bi bilo treba pošiljati v posebne šole in zavode, saj jih to že v otroštvu ločuje od drugih otrok. "Ni razloga, da ne bi hodili v šolo skupaj z vrstniki. Ne bodo se naučili tistega, česar se ne morejo, a naučili se bodo živeti skupaj z vrstniki," je dejal.