STA novice / Ustavno sodišče razširilo krog upravičencev do oprostitve plačila sodnih taks

Izpodbijana določba zakona o sodnih taksah določa, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, če ta na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč. Ustavno sodišče je že lani ugotovilo neustavnost te ureditve in določilo, da sodišče oprosti plačila sodnih taks tudi stranke, ki ne prejemajo socialne pomoči, a bi bile do nje upravičene, če bi zanjo zaprosile.

Hkrati pa sme sodišče stranke, ki ne prejemajo socialne pomoči in do nje ne bi bile upravičene, bi pa bile s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo, le delno oprostiti plačila sodnih taks. To pa je po mnenju Višjega sodišča v Mariboru, ki je vložilo zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, v nasprotju z ustavo, saj pomeni poseg v pravico do sodnega varstva.

Kot opozarja mariborsko sodišče, je sodišče na podlagi prejšnje ureditve stranko v celoti oprostilo plačila takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da stroškov postopka ne more plačati stranka, ki ima dohodke v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

Nova ureditev, sprejeta leta 2013, pa je prag za upravičenost do polne oprostitve plačila takse znižala na enkratnik minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 269,20 evra mesečno.

Takšna zaostritev pa mnenju ustavnih sodnikov predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva. Z zaostritvijo pogojev je zakonodajalec porušil ravnovesje med državnim interesom zaračunavanja sodnih taks in interesom socialno šibkih posameznikov, da lahko učinkovito dostopajo do sodišč, ne glede na svoj socialni položaj, opozarja ustavno sodišče.

Zaradi prekomernega posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva so izpodbijane določbe v neskladju z ustavo, je odločilo ustavno sodišče, ki je zakonodajalcu naložilo, naj ugotovljeno neskladje odpravi v roku enega leta.

Dotlej pa je sodišče določilo način izvršitve svoje odločitve. Do odprave neskladja bodo tako sodišča v celoti oprostila plačila sodnih taks tiste stranke, ki bi imele zaradi plačila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. Pri tem je ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila določilo standard, ki je veljal pred sprejemom novega zakona, torej dvakratnik minimalnega dohodka.