STA novice / Predlog zakona o agrarnih skupnostih gre v DZ

Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, zakon rešuje problematiko upravljanja z lastnino, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti.

"S tem zakonom bo omogočeno normalno gospodarjenje s tovrstno lastnino, slednja ne bo 'mrtva' in bo zagotovljena gospodarska, socialna in ekološka funkcija lastnine," pravi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Agrarna skupnost je po navedbah ministrstva prepoznana kot pomembna skupnost na podeželju, ki zagotavlja upravljanje in razpolaganje s premoženjem članov agrarne skupnosti, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja.

Zakon želi ponuditi pravno osnovo za oživitev agrarnih skupnosti, obuditi "bit" agrarnih skupnosti, primerno 21. stoletju in slovenskemu pravnemu sistemu, dodaja.

Z zakonom naj bi tudi opredelili temeljna načela delovanja agrarnih skupnosti, organiziranost agrarnih skupnosti kot premoženjske skupnosti, zastopanje in procesno sposobnost agrarne skupnosti, članstvo v agrarni skupnosti, odločanje, poseben postopek dedovanja in prenehanje agrarne skupnosti.

Agrarne skupnosti v Sloveniji obsegajo 77.486,47 hektarja zemljišč, kar predstavlja 3,67 odstotka celotne površine države. V registrih agrarnih skupnosti se vodi 638 agrarnih skupnosti, število članov v posamezni se giblje od tri do 513, večina agrarnih skupnosti ima površine od 15 do 300 hektarjev. Največje agrarne skupnosti so Stara Fužina - Studor, Trenta in Čezsoča.