STA novice / Eno leto časa za premislek o premoženju na registrskih računih

Prvotni namen zakona je uskladitev slovenskega pravnega reda z zahtevami evropskega plačilnega sistema Target 2 v delu, ki se nanaša na ureditev področja vrednostnih papirjev.

A zakon ukinja tudi registrske račune, ki so bili vzpostavljeni po procesu lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, večina imetnikov pa s premoženjem na njih ne trguje. KDD bo moral o ukinitvi teh računov obvestiti vse imetnike.

Fizične osebe lahko premoženje z registrskega računa prenesejo na trgovalni račun pri borznoposredniških družbah ali bankah. To bo povezano s stroški, saj te za odprte in stroške vodenja računa ter za nadomestilo za vzdrževanje stanja na računu zaračunajo v povprečju med 27 in 35 evri na leto.

Zaradi razmeroma visokih stroškov za najbolj ranljivo skupino imetnikov registrskih računov zakon določa, da letni strošek trgovalnega računa za fizično osebo ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na njem. Poleg tega člani KDD razen stroškov, določenih s tarifo, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odprtje in zaprtje računa.

To je ujezilo člane Združenja članov borze vrednostnih papirjev - GIZ, ki menijo, da je to v nasprotju z načeli tržnega gospodarstva. Odprti so za iskanje primernejše rešitve, hkrati pa napovedujejo možnost pogojevanja odprtja tega računa z minimalno vrednostjo premoženja na njem.

Posameznik se poleg možnosti za odprtje trgovalnega računa lahko odloči tudi, da bo leta 2017 premoženje z registrskega računa prenesel na opustitveni račun pri KDD. To pomeni, da se bo vrednostnim papirjem brezplačno odpovedal, do njih pa lahko nato proti plačilu pride tisti, ki bo to prvi sporočil KDD.

Če imetnik registrskega računa ne bo storil ničesar, bo registrski račun prešel na sodišče oz. na t.i. sodni depozit. Tam bo čakal pet let, za obstoj sodnega depozita pa bo treba plačevati sodno takso. Te ne bo treba plačevati tisti fizični osebi, ki na tem računu ne bo imela za več kot 100 evrov vrednosti delnic, če nobena od njih ni uvrščena na borzo in od katere od 2014 ni prejela nobenega izplačila.