STA novice / DZ sprejel novelo zakona o davčnem postopku

Sprejete spremembe se nanašajo na več področij: odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance, olajšanje plačila davčnega dolga, pospešitev postopkov davčne izvršbe, uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter prenos evropske ureditve v slovensko zakonodajo.

Zavezanci bodo administrativno razbremenjeni s tem, ko bo smel tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun. "S tem se jim bodo zmanjšali stroški vodenja ločenega plačilnega računa," je danes v DZ povedala Mateja Vraničar Erman s finančnega ministrstva.

Po novem bo lahko davčni organ vse neplačane obveznosti pobotal s preveč plačanimi prispevki, davki in drugimi denarnimi nedavčnimi obveznostmi. S tem se bodo davčnemu zavezancu znižali ali odpravili stroški izvršbe in provizije.

Novela zakona daje davčnemu zavezancu dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga. Če je zavezanec vključen v postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja, bo lahko davke odplačal v največ 60 mesečnih obrokih in ne več le v 24.

Za velike gospodarske družbe, ki poslujejo v mednarodnem okolju, pa bo po besedah Vraničarjeve dobrodošel institut vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, ki pomeni pomembno poenostavitev predvsem na področju ugotavljanja transfernih cen, po katerih si zaračunavajo določene storitve oz. dobavo blaga. Po novem bodo te družbe finančni upravi vnaprej razkrile okoliščine posameznih poslov.

Med ukrepe za odpravo administrativnih ovir sodijo še spremembe pri napovedi dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, kot so denimo gospodinjske pomočnice, možnost pobota zavezančevega davčnega dolga s preveč plačanimi prispevki ali davki ter določitev enotnejših rokov pri vlaganju napovedi dohodkov iz zaposlitve.

Za zavezance za dohodnino je pomembna novost ta, da bodo po novem vsi prejeli informativni izračun dohodnine. Zdaj jih namreč finančna uprava ne pošilja vsem, npr. upokojencem, ki prejemajo le pokojnino, ali tistim z zelo nizkimi dohodki.

Z novelo zakona naj bi se izboljšala tudi učinkovitost davčne izvršbe. Zato bodo pri davčni izvršbi na premičnine uveljavljene takšne spremembe, da bodo preprečile zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine.

Banke bodo dolžne davčnemu organu posredovati podatke o dolžnikovem depozitu, ta pa se bo odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka oz. bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala.

Hkrati je vlada zakon o davčnem postopku uskladila s prenovljenim zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki je iz izvršbe izvzel nekatere socialne prejemke. Izvršba sicer ne bo začeta, če dolg na posameznega zavezanca ne dosega 25 evrov.

Kljub nasprotovanju opozicije v noveli zakona ostaja določba, po kateri bo mogoče v primeru neuspešne izvršbe neplačane davke nosilca kmetije izterjati tudi od članov kmečkega gospodinjstva. V SDS so predlagali dopolnilo, da bi se jo začelo uporabljati šele po pridobitvi soglasja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki pa ga ni podprlo zadostno število navzočih na seji.