STA novice / Predlog zakona o napotitvi delavcev na delo v javni obravnavi

Predlog ureja področja, povezana z napotitvami delavcev na delo v okviru čezmejnega izvajanja storitev. Poleg že prenesene evropske direktive iz leta 1996 o napotitvi delavcev na delo v slovenski pravni red prenaša tudi t. i. izvedbeno direktivo iz leta 2014 in ureja izvajanje evropskih uredb, ki se nanašajo na koordinacijo sistemov socialne varnosti, piše na spletni strani ministrstva.

Predlog ureja tako pogoje za napotitev delavcev tujih delodajalcev na delo v Sloveniji in obveznosti tujih delodajalcev kot tudi pogoje za napotitev delavcev slovenskih delodajalcev na delo v tujino ter s tem povezane obveznosti slovenskih delodajalcev.

Posebna pozornost je namenjena izdaji obrazcev A1. Obrazec A1 je evropsko potrdilo o socialnem zavarovanju, ki dokazuje, da je napoteni delavec vključen v socialna zavarovanja. Te obrazce že izdajajo pod pogojem, da je delavec 30 dni vključen v obvezna socialna zavarovanja. Predlog pa spreminja ta pogoj v smislu zahteve, da gre pri tem za vključitev za poln delovni čas.

Poleg tega predlog določa pogoje za izdajo obrazca A1, ki jih mora izpolnjevati delodajalec. Do obrazcev A1 bodo po novem upravičeni delodajalci, ki poslujejo že vsaj tri mesece in zaposlujejo najmanj tri delavce za poln delovni čas, ne napotujejo hkrati več kot 70 odstotkov svojih delavcev, niso na seznamu nepredlagateljev obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače, nimajo neporavnanih davčnih obveznosti do države in niso uvrščeni na seznam delodajalcev z negativnimi referencami.

Na ministrstvu v dozdajšnji praksi opažajo, da je del napotitev delavcev iz Slovenije v druge članice EU posledica zlorabe slovenske zakonodaje in zakonodaje EU ter izrabe zakonskih praznin, še zlasti v primerih t. i. slamnatih podjetij.

Slamnata podjetja so tista, ki v Sloveniji praviloma sploh ne opravljajo nobene dejavnosti in nimajo prometa ali pa opravljajo le nekatere upravljavske funkcije. Glede na ugotovitve iz prakse izkoriščajo položaj Slovenije kot članice EU.

Pod krinko prostega pretoka opravljanja storitev državljanom tretjih držav, najpogosteje državljanom Bosne in Hercegovine, omogočajo delo v članicah EU, najpogosteje Nemčiji, brez delovnega dovoljenja v tej državi. Ti državljani bi delovno dovoljenje v tej državi sicer zelo težko dobili.

Predlog naj bi preprečeval, da bi delavce napotovala slamnata podjetja in podjetja, katerih izključni namen je napotovanje delavcev. Tudi sindikati in pristojni organi drugih članic EU opozarjajo na nujnost ureditve področja.

Predlog vključuje tudi določbe o sodelovanju med članicami EU na področju napotenih delavcev in ureja čezmejno izvajanje kazni za delodajalce, ki napotujejo delavce na delo v nasprotju s predpisi.