STA novice / Ministrstvo v javno obravnavo pošilja novelo zakona o preprečevanju družinskega nasilja

Novela krog ljudi, ki se štejejo za družinske člane, širi tudi na osebe v svaštvu v ravni vrsti, osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to, ali živijo v skupnem gospodinjstvu, osebe, katerih razmerje ali skupnost je že prenehala, in na nove partnerje družinskih članov.

Opredelitev nasilja v družini novela razširja tako, da se za fizično ali spolno nasilje šteje že grožnja s tovrstnim nasiljem. Dodatno se za fizično nasilje šteje prisiljevanje v delo ali opustitev dela ter omejevanje gibanja in komuniciranja, za spolno nasilje pa tudi objavljanje spolnih vsebin o žrtvi.

Kot psihično nasilje se opredeljuje tudi razširjanje informacij o žrtvi. Širi pa se tudi opredelitev ekonomskega nasilja, in sicer kot neizpolnjevanje obveznosti do družinskega člana ali prelaganje obveznosti na družinskega člana brez njegove vednosti ali pristanka.

Novela uvaja tudi povsem novo obliko družinskega nasilja, to je zalezovanje, ki je opredeljeno kot naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, opazovanje ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.

Za boljšo zaščito žrtve novela uvaja določbo, da povzročitelj nasilja nima pravice do vpogleda v dokumente v zvezi z obravnavo nasilja, kot so na primer ocena ogroženosti ali načrt pomoči žrtvi.

Po predlogu novele bo lahko policija žrtev nasilja spremljala pri vstopu v stanovanjske in druge prostore, da lahko iz njih vzame stvari, potrebne za življenje in življenje njenih otrok. Žrtev bo s prošnjo policiji za varovanje dala tudi soglasje za vstop v stanovanjske prostore.

Sodišču pa novela daje možnost, da ukrepe izreče tudi na predlog centra za socialno delo in ne le na predlog žrtve. Širi tudi nabor ukrepov sodišča za zaščito otrok (npr. prepoved prehoda državne meje z otrokom) ter podaljšuje možnost trajanja izrečenih ukrepov s šestih na 12 mesecev z možnostjo podaljšanja.

Po predlogu je žrtev oproščena plačila sodne takse za vse postopke, ki tečejo po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, da ne bi plačilo sodne takse predstavljalo oviro za žrtve, ki so ekonomsko v celoti odvisne od povzročiteljev nasilja.

Po besedah v. d. direktorja direktorata za družino Andreja Del Fabra so zakonske spremembe potrebne, ker je bil obstoječi zakon sprejet pred osmimi leti, v tem času pa so se v praksi pokazale določene pomanjkljivosti. Na slednje po njegovih besedah opozarjajo zlasti nevladne organizacije.