STA novice / Ustavni sodniki bodo presojali, ali pokojninski zakon krši svobodo podjetništva

Poslanec SDS Marko Pogačnik je na novinarski konferenci pojasnil, da so zahtevo za oceno ustavnosti podali zaradi 40., 108. in 116. člena omenjene novele. Ker ureditev samozaposlenim onemogoča prejemanje polne pokojnine in hkratno opravljanje dejavnosti, po mnenju poslanca SDS Marka Pogačnika krši več ustavnih načel in temeljnih človekovih pravic.

Izpostavil je kršitev načela zaupanja v pravo in kršitev pričakovanih pravic, kršitev enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije, kršitev pravic do zasebne lastnine in dedovanja, kršitev pravice do socialne varnosti in pravice do pokojnine ter poseg v pravico do svobodne podjetniške pobude.

Novela po njegovi oceni tudi močno odstopa od pravnih praks drugih držav EU. Med drugim je Pogačnik opozoril na "negativen odnos vlade Mira Cerarja do podjetništva". Večina podjetnikov je bila zaradi te nove zakonodaje primorana zapreti svojo dejavnost, je pojasnil Pogačnik, ki meni, da nova ureditev negativno vpliva tako na zasebni kot na javni sektor.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je izpostavil neenakopraven položaj med državljani. Profesorji lahko denimo prejemajo polno pokojnino in preko avtorske pogodbe svojo intelektualno delo še naprej opravljajo na trgu. Okoliščine pri podjetnikih pa so popolnoma drugačne, saj ne morejo svoje dejavnosti opravljati na ta način.

Da bi zagotovili enakopraven položaj, bi bilo po njegovih besedah treba tudi podjetniku, ki izpolni pogoje za upokojitev, dovoliti, da prejema polno pokojnino in hkrati še naprej opravlja dejavnost, če to želi.

V korist države je, da je zaposlenih oz. tistih, ki vplačujejo v pokojninski sistem, čim več, je poudaril Tonin. Država bi na ta način po njegovih besedah samo pridobila - tako pa ob trenutni ureditvi številni izračunajo, da se jim ne splača več delati, zato svojo dejavnost zaprejo, da dobivajo polno pokojnino.

Po besedah vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojana Dobovška veljavna rešitev ni v skladu z evropsko zakonodajo in s svobodno poslovno pobudo. Meni celo, da s to rešitvijo omejujemo fiskalno politiko. "Ocenjujemo, da se bodo rešitve iskale v neformalni ekonomiji, kar pa tudi ni v skladu z zakonodajo," je dodal.

Poleg 30 poslancev iz omenjenih poslanskih skupin sta se pod pobudo podpisala še poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Roberto Battelli in Laszlo Gönc.

Vložitev ustavne presoje je sicer že minuli teden za STA napovedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.