STA novice / ZSSS poziva k umiku brezposelnih oseb iz predloga zakona o malem delu

V ZSSS menijo, da bi se z umikom brezposelnih iz predloga zakona omogočilo povečevanje zaposlovanja v okviru fleksibilnejšega delovnega časa, predvsem s krajšim delovnim časom. Ker malo delo predstavlja bistveno cenejšo obliko zaposlovanja, bi s sprejemom zakona v trenutni obliki zaposlovanje za krajši čas izgubilo smisel in sčasoma izginilo.

Opozarjajo, da bi se z uvedbo malega dela razširilo polje zaposlenih revnih. Pri tem se naslanjajo na nemške izkušnje z uvedbo malega dela. S "premikom trga dela v storitveni sektor", kar se dogaja pri nas, se povečuje malo delo, obenem pa se niža "pokritost delavcev s kolektivnimi pogodbami", kar pomeni nižanje pravne zaščite za delavce, pišejo.

Kot so na mednarodni konferenci na temo malega dela povedali strokovnjaki, malo delo prav tako ne pomeni odskočne deske na trg dela, ampak "oviro na poti do redne zaposlitve". To pomeni problem tako za brezposelne kot tudi mlade - prve iskalce redne zaposlitve, pravijo v ZSSS. Podatki ene izmed zadnji študij v Nemčiji, navajajo, pokažejo, da se je od uvedbe malega dela v letu 1998 441.000 "malih delavcev" redno zaposlilo, a se je pri tem 437.000 redno zaposlenih premaknilo v malo delo.

Navajajo tudi mnenje Jožeta Mencingerja iz Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki pravi, da bo malo delo izrinilo redno zaposlitev. To kažejo tudi nemški podatki, ki jih je predstavil sindikalist Johaness Jakob, da je v Nemčiji od leta 1998 do 2008, ko je naraščalo malo delo, izginilo 1,4 milijona rednih delovnih mest.

Prepričani pa so še, da predlog zakona o malem delu ni v skladu s konceptom dostojnega dela, ki ga že "nekaj časa močno promovira" mednarodna organizacija dela (ILO), katere članica je tudi Slovenija. Malo delo zmanjšuje socialne pravice in varnost, kar posredno vpliva tudi na nižanje cene dela redno zaposlenih. Tako bo imel zakon v taki obliki kot posledico še "manjše prilive v pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno", še dodajajo v ZSSS.