STA novice / Občine zadržano optimistične glede novega zakona o javnem naročanju

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenju občin Slovenije (ZOS) poudarjajo, da je zakon dobrodošel z vidika poenostavitve in skrajšanja postopkov, s finančnega vidika pa tudi nujen. Po napovedih pristojnega ministrstva naj bi zakon občinam prinesel pet milijonov evrov prihrankov na letni ravni.

A v SOS ob tem navajajo, da ministrstvo teh napovedi ni ustrezno podkrepilo z obrazložitvijo metodologije za izračun.

V obeh združenjih tudi ugotavljajo, da zakon ne odgovarja na vsa vprašanja in pripombe, ki so jih podali v postopku njegovega sprejemanja.

Med drugim so v dvomih glede prenosa dveh evropskih direktiv o javnem naročanju v slovenski pravni red. V SOS menijo, da je glavni namen direktiv zaščita enotnega evropskega trga in zagotavljanje čezmejnega interesa, zato bi lahko težave nastale, ker instituti javnega naročanja niso prilagojeni nacionalnemu okolju in potrebam naročnikov.

Tako so nekatere občine po njihovih navedbah "izrazile bojazen, da bo zaradi novega načina javnega naročanja prišlo do težav zlasti v občinah na razpršenem območju, kjer so do sedaj tudi krajevne skupnosti imele možnost objave javnih naročil za svoje potrebe", je za STA pojasnila generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar.

V ZOS pa kot neustrezno in neprimerno označujejo dejstvo, da so določbe obeh direktiv združene v enem zakonu, saj bi bila po njihovi oceni boljša uporaba dveh ločenih zakonov.

Obenem pa zakon direktiv ne prenaša v celoti. Tako denimo določa, da je lahko seštevek sprejetih aneksov k pogodbi o oddaji javnega naročila največ v višini 30 odstotkov osnovne pogodbe, medtem ko direktiva med drugim dovoljuje anekse z zvišanjem cen za do 50 odstotkov prvotne cene javnega naročila ali okvirnega sporazuma, so navedli.

"Naročniki in ponudniki se bodo tako znašli v položaju, ko se pojavi problem neposrednega učinka prava EU in splošne dopustne de minimis klavzule," so dodali.

Objava javnega naročila za gradnje na portalu javnih naročil bi morala biti obvezna šele pri vrednosti 100.000 evrov brez DDV in ne šele pri 40.000 evrov, soglašajo v občinah.

Pozdravljajo pa rešitev, po kateri za sodelovanje med javnimi organi, zlasti med občinami, ne veljajo pravila javnega naročanja, ampak so določeni posebni pogoji sodelovanja.

Dobrodošel se jim zdi tudi kriterij oddaje javnega naročila po ekonomsko najugodnejši ponudbi, pri čemer zakon za določene storitve, denimo inženirske, arhitekturne, programerske ali prevajalske, eksplicitno prepoveduje zgolj ceno kot edino merilo za izbor. V ZOS bi si želeli še širši nabor tovrstnih izjem.

Dvomijo tudi, da bo zahteva po izločitvi neobičajno nizkih ponudb delovala. Neizbrani ponudnik pa bi po njihovem mnenju moral imeti možnost presoje argumentov neobičajno nizke cene v postopku pravnega varstva.

"V izogib neobičajno nizki ceni je treba naročniku dovoliti, da ponudnika in njegove podizvajalce s pisno izjavo, ki je priložena ponudbi, zaveže, da bo delavcem, ki bodo izvajali storitve, ki so predmet javnega naročila, izplačeval plačo najmanj po minimalni urni postavki. S tem je tudi argumentiranje neobičajno nizke ponudbe bolj enostavno in transparentno," so v ZOS pojasnili za STA.

Novi zakon o javnem naročanju, ki začenja veljati v petek, v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, katerih cilj je večja fleksibilnost postopkov oddajanja javnih naročil in njihova poenostavitev. Zajema tudi področje javnega naročanja na infrastrukturnem področju, ki je bilo doslej urejeno v posebnem zakonu, med glavnimi vsebinskimi novostmi so še prilagoditve mejnih vrednosti naročil, precej postopkov se skrajšuje in poenostavlja, pri pritožbah se zmanjšuje možnost zlorab, komunikacija med naročnikom in ponudnikom pa se uvaja po elektronski poti.