STA novice / Odbor za lokalno samoupravo zavrnil predlog zakona o pomoči Podravju

Predlog zakona o razvojni podpori Podravju so v obravnavo državnemu zboru konec maja vložili trije poslanci iz vrst SLS Janez Ribič, Franc Pukšič in Gvido Kres. Kot je danes pojasnil Ribič, želijo v okviru predlaganega zakona s programskim pristopom zagotoviti finančna sredstva za razvojno podporo regiji ter ustvariti pogoje za začetek prestrukturiranja in ublažitev posledic gospodarske krize.

Cilj zakona je po besedah Ribiča tudi odpiranje novih in ohranjanje obstoječih delovnih mest ter spodbujanje dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Za razvojno podporo Podravski regiji predlagajo spodbude za zaposlovanje, davčno olajšavo za investiranje ter prednostno obravnavo pri kandidiranju za sredstva iz nacionalnih programov, programov evropske kohezijske politike in politike razvoja podeželja.

Vlada se s predlogom zakona ne strinja. Kot je pojasnil minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš, je bil interventni zakon za Pomurje sprejet zato, "ker še ni bilo ustrezne sistemske rešitve na takrat akuten primer".

Vendar pa ta zakon ni bil pripravljen na sistemski ravni, zato se je služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko odločila, da bo pripravila sistemski zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki na sistemski način rešuje razvojne težave v različnih regijah. "Imamo rešitev, ki enako dobro rešuje razvojne težave, ne samo v Podravski regiji, ampak tudi drugje, in hitreje kot interventni zakon," je dejal Gjerkeš.

Člani odbora so večinoma podprli mnenje vlade, da je treba omenjene težave, s katerimi se soočajo tudi številne druge regije, rešiti s sistemskim zakonom. Župan Mestne občine Slovenj Gradec in poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar je dodal, da imajo nekatere regije, na primer Koroška, še večje težave. Gospodarstvo in infrastruktura v Podravski regiji in Mariboru nista najslabša, "ta regija ima potencial", je dejal Zanoškar.

Zvonko Lah iz SDS je predlog zakona načeloma podprl, saj meni, da sistemski zakon ne bo prinesel hitre rešitve. Franc Bogovič (SLS) se je sicer strinjal, da potrebujemo sistemski zakon, ker pa slednjega še ni, je "logična posledica", da je nastal predlog novega interventnega zakona.

Odbor bi moral danes obravnavati tudi izsledke medparlamentarnega srečanja na temo vplivov in praktičnih posledic Lizbonske pogodbe na evropsko kohezijsko politiko, ki je potekalo julija v Bruslju. Obravnave niso opravili, ker gradivo Evropskega parlamenta o omenjeni tematiki še ni prevedeno v slovenski jezik. Odbor je zato sprejel sklep, s katerim kolegiju predsednika DZ predlaga, naj zagotovi prevod gradiva.

Odbor se je kot zainteresirano delovno telo danes seznanil tudi s predlogom novele zakona o Rdečem križu Slovenije (RKS). Temeljni cilj novele je urediti pregledno in učinkovito sofinanciranje dejavnosti in programov RKS, ki jih izvajajo območne organizacije RKS, s strani lokalnih skupnosti oziroma občin na podlagi vsakoletnih programov. Novela zakona ureja tudi varstvo znaka in imena Rdeči kristal ter posodablja sankcije za kršitelje zakona, je povedala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.