STA novice / Program s skoraj 50 ukrepi na področju ravnanja z odpadki

Program ravnanja z odpadki, ki vključuje tudi program za preprečevanje odpadkov, je v javni obravnavi od decembra lani. Hierarhija ravnanja z odpadki v njem je jasna: najprej bodo napori usmerjeni v preprečevanje nastajanja odpadkov, pri odpadkih, ki vendarle nastajajo, pa bo poudarek veljal pripravi na ponovno uporabo, recikliranju, potem različnim drugim postopkom predelave, šele zadnja možnost je odlaganje oziroma odstranjevanje.

"To pomeni, da moramo v naši družbi marsikaj spremeniti - predvsem moramo spremeniti celoten krog oskrbovalne verige od začetka do konca. O teh ciljih moramo začeti razmišljati že na začetku, ko se odločamo o izbiri materialov in izdelavi," je opozorila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Lidija Stebernak.

Vodja sektorja za odpadke na ministrstvu Jana Miklavčič je predstavila nekatere rešitve, ki jih prinaša program. Med glavnimi ukrepi je ureditev registra varstva okolja in vodenja evidenc. "Če hočemo načrtovati dogajanje z odpadki, potrebujemo dobro podlago in modele izračunavanja trendov," je dejala.

Potrebno bo spremeniti okoljske dajatve v smislu uveljavitve načela "povzročitelj plača" in urediti namenskost okoljskih dajatev. "Trenutno se te stekajo v integralni proračun, na področju ravnanja z odpadki pa je veliko ukrepov, ki jih bo potrebno financirati in izvesti," je spomnila Miklavčičeva.

Cilj je zagotoviti samozadostnost predelave komunalnih odpadkov in predvsem odstranjevanja mešanih komunalnih odpadkov. Med drugim bo tu treba urediti termično obdelavo odpadkov. "V delu, ki je sedaj predviden za termično obdelavo, je žal še zelo veliko materialov, ki bi jih morali snovno izrabiti," je ocenila govornica. Sicer pa je naprav za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov dovolj, tudi glede odlagalnega prostora nas do leta 2030 nima kaj skrbeti, je dejala.

Težave imamo pri razširjanju odgovornosti proizvajalcev, še posebej pri izrabljenih vozilih in odpadni embalaži, je opozorila. Pri izrabljenih vozilih je že bil objavljen osnutek zakona o dajatvi na odjavljeno vozilo. Tisti, ki bo odjavil vozilo, naj bi glede na predlog plačeval dajatev, dokler tega vozila ne odproda oz. s pogodbo ne dokaže, da to vozilo še ni izrabljeno, ali pa prinese potrdilo o razgradnji. Zakon je sicer še v obravnavi.

Pri odpadni embalaži pa se je država problema lotila parcialno. Prejšnje leto je bila tako spremenjena vladna uredba o deležih odpadne embalaže. Problematika razširjene odgovornosti pa naj bi se rešila s spremembo zakona o varstvu okolja - namen je zaostriti pogoje za sheme, ki ravnajo z odpadki proizvajalcev, dvigniti osveščanje ter transparentnost pri stroških, je povedala Miklavčičeva. "Embalažnine ne zadoščajo za pokritje stroškov, da se zakonito izpelje ravnanje z odpadno embalažo," je poudarila sogovornica in dodala: "Tu nas čaka veliko dela."

Država se bo spopadla tudi z nezakonitimi odlagališči in njihovo sanacijo, cilji so postavljeni na področju gradbenih odpadkov. V prihodnje bomo morali reciklirati 70 odstotkov gradbenih odpadkov, zato bo treba za gradbene agregate in morda tudi asfalte sprejeti kriterije, kdaj ti prenehajo biti odpadki. Tako bi povečali snovno izrabo, "če bo zraven kakšen finančni ukrep v smislu znižanih dajatev, pa bo verjetno še bolj učinkovito", je menila Miklavčičeva.

Posebni ukrepi veljajo tudi za azbest, ki se je v velikem obsegu uporabljal predvsem od 60. do 80. let prejšnjega stoletja in se sedaj bliža koncu življenjske dobe. S primernim osveščanjem bo potrebno zagotoviti, da ta azbest ne bo pristal v naravi.

Program preprečevanja odpadkov medtem obsega ukrepe za preprečevanje odpadkov v podjetjih, gospodinjstvih, pa tudi v javnem sektorju - konkretno na ministrstvu, kjer želijo voditi z zgledom. Pri snovnih tokovih pa so se na ministrstvu osredotočili na gradbene odpadke, odpadno hrano, kosovne in tekstilne odpadke ter plastične nosilne vrečke.

V Sloveniji smo sicer od leta 2006 zmanjšali odlaganje odpadkov za 75 odstotkov, od tega na komunalnih odlagališčih za 66 in industrijskih za 91 odstotkov. Odlagamo še 23 odstotkov komunalnih odpadkov, krepi se ločeno zbiranje odpadkov. Predelamo okoli 75 odstotkov odpadkov.