STA novice / Objavljeni zakoni, za katere so delavci migranti predlagali referendume

Brglez je svojo odločitev utemeljil s številnimi objektivnimi dejstvi, ki po njegovi oceni kažejo na zlorabo instituta referenduma za dosego ciljev, ki s sprejetimi zakoni nimajo nobene povezave. Pri tem se je skliceval tudi na drugi člen ustave v povezavi s tretjim odstavkom 15. člena ustave.

Drugi člen ustave pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. Tretji odstavek 15. člena pa določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava.

Predsednik DZ je med drugim izpostavil, da gre v obravnavanem primeru za paket vsebinsko povsem nepovezanih zakonov, ki urejajo zelo različna družbena razmerja in katerih edina skupna točka je, da so bili sprejeti na isti seji DZ 21. aprila.

Danes objavljena zakonska besedila začnejo veljati 23. maja. Zakon o partnerski zvezi se bo začel uporabljati devet mesecev po uveljavitvi.

Brglez se je enako odločil že za tri pobude za razpis referendumov, in sicer za zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU ter za noveli zakonov o upravnih taksah in o varstvu kulturne dediščine. Kot je pojasnil, se je tako odločil zaradi "zaščite ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice". Gibanje Zedinjena Slovenija je zaradi tega zoper njega vložilo kazensko ovadbo, poslanci SDS pa so predlagali njegovo razrešitev, o kateri bo DZ predvidoma odločal na majski seji.

Predstavniki delavcev migrantov so se za referendumske pobude odločili, ker DZ po njihovem mnenju sprejema dvoumne zakone. Glede na to so se odločili, da bodo vsakega preučili in presodili, ali je v škodo državljanov.