STA novice / Pet odborov DZ se strinja, da ni razlogov za začasno zadržanje sedmih izpodbijanih zakonov

Sindikat delavcev migrantov Slovenije, nezadovoljen z reševanjem svojega položaja, je namreč na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih želeli izpeljati glede šestih zakonov.

Hkrati so vložili pobudo za oceno ustavnosti sedmih zakonov in predlog za začasno zadržanje njihovega izvajanja, in sicer zakona o izvajanju carinske zakonodaje EU, zakona o partnerski zvezi, zakona o varstvu pred diskriminacijo, novele zakona o upravnih taksah, novele zakona o varstvu kulturne dediščine, novele pomorskega zakonika in zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Za slednjega menijo, da je neustaven, ker pobudnikom v primeru, da predsednik DZ ne razpiše roka za začetek zbiranja podpisov za referendum, ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva.

Ker rok za to, da DZ poda svoje mnenje glede ustavnosti sedmih zakonov, še ni potekel, je pet odborov - za finance in monetarno politiko, za infrastrukturo, okolje in prostor, za delo, družino, socialne zadeve in invalide, za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter za kulturo - danes razpravljalo zgolj o predlogu, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži njihovo izvajanje. Mnenje o predlogu, ki ga bodo poslali ustavnemu sodišču, je pripravila zakonodajno-pravna služba DZ, vseh pet odborov pa je danes sklenilo, da ga podpira.

V mnenju zakonodajno-pravna služba zapisala, da ni razlogov za začasno zadržanje zakonov. Po njenem prepričanju delavci migranti namreč niso navedli konkretnih škodljivih posledic, ki bi lahko nastale, če ustavno sodišče ne bi sprejelo začasnega zadržanja. Na drugi strani pa bi po mnenju službe v primeru začasnega zadržanja nastala neposredna škoda, ker zakonov ne bi bilo mogoče izvajati. Nekateri namreč odpravljajo tudi ustavno neskladje, ki ga je ugotovilo ustavno sodišče, prav tako bi lahko prišlo do pravnih praznin, je opozorila služba.

Podobnega mnenja je vlada, ki je prepričana, da z izvrševanjem zakonov do končne odločitve ustavnega sodišča ne bo prišlo do težko popravljivih posledic. Prav tako meni, da pobudniki niso izkazali škode, ki bi lahko nastala, če zakoni ostanejo v veljavi.

V kratki razpravi poslancev je Marijan Pojbič napovedal, da bodo v SDS glasovali proti mnenju zakonodajno-pravne službe DZ. Pobudnike ustavne presoje namreč podpirajo, ker menijo, da je referendum najvišja stopnja demokratičnega odločanja ter da ima oblast pri nas ljudstvo: "Sprašujemo se, kako je mogoče, da si je Brglez privoščil takšno nedopustno dejanje, da kljub temu, da so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ni želel razpisati roka za zbiranje podpisov."

"Če je bila zlorabljena pravica do referenduma, to še pomeni, da lahko nek državni organ deluje brez zakonskega pooblastila," je menil poslanec NSi Jožef Horvat in dodal, da gre pri Brglezovem ravnanju za kršitev načela zakonitosti.

Jani Möderndorfer (SMC) pa je opozoril, da pobudniki v pobudi za oceno ustavnosti niso navedli vsebinskih razlogov, zakaj zakoni niso v skladu z ustavo.