STA novice / Komisija DZ o problematiki kapitalskih naložb države in občin

Računsko sodišče je v mnenju opozorilo na težave predvsem na področju zadolževanja občin, tudi v povezavi z ustanavljanjem ali nakupi deležev v gospodarskih družbah. Nekatere občine namreč z ustanavljanjem družb pogosto zaobidejo javnofinančne predpise o zadolževanju, s čimer se problematika zadolževanja močno povečuje. In to počnejo zlasti močno zadolžene občine, kar na dolgi rok lahko občanom povzroči hude težave.

Kot je danes izpostavil prvi namestnik predsednika računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič, sodišče meni, da bi moralo biti poslovanje gospodarskih subjektov, ki jih občina lahko ustanovi, usmerjeno predvsem v opravljanje temeljnih dejavnosti. Ustanovitev gospodarskih subjektov ali pridobivanje kapitalskih naložb pa se po njihovem lahko izvaja le zaradi predhodno ugotovljenega javnega interesa.

Kot primer je računsko sodišče navedlo Občino Koper in njen nakup deležev v Vinu Koper in Primorskih novicah, Občini Litija in Štore pa sta si zaradi zgoraj opisanega manevra prislužili negativno mnenje sodišča. Petrovič je danes ponovil, da vstop občine v lastniško strukturo podjetja, ki se ukvarja s pridelavo testenin, ni tržna dejavnost in to ni javni interes. Prav tako ni primeren vstop v vinarsko dejavnost ne na področje tiska in časopisa.

"Zagovarjamo mnenje, da občina lahko v okviru pravnih podlag ugotavlja svoj interes, ne more pa ga določati," je poudaril Petrovič. Tudi po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje si občine razlagajo javni interes preširoko. Pri državi so pravila bolj jasna, saj jih med drugim določa EU, a tudi ta se mora po Petrovičevem omejevati pri vstopu na trg, da ne izkrivlja konkurence.

Kot primer javnofinančnega tveganja na tem področju je Dragonja izpostavil primer HSE skozi državno poroštvo za financiranje Teša 6 ter primer Premogovnik Velenje. Ta se je usmeril v veliko neosnovnih dejavnosti.

"To prinaša tveganja za celotno skupino premogovnika. Ta ima približno 70 milijonov evrov finančnega dolga, več kot 40 milijonov evrov pa ga izhaja iz zadolžitev odvisnih družb, ki niso ustanovljene za ključno dejavnosti. To dodatno zelo otežuje prestrukturiranje in sanacijo družbe," je opisal Dragonja. Petrovič je dodal, da bo revizijsko poročilo, ki ga delajo na tem primeru, po pričakovanjih pripravljeno do konca leta.

Tako je Dragonja ocenil, da je revizijsko poročilo "zelo aktualno in bo lahko znatno prispevalo k izboljšanju upravljanja državnega premoženja v delu, kjer gre za naložbe v gospodarske družbe, sploh pa v primeru občin". Ministrstvo pili predlog novega zakona o javnih financah, ki je že bil v javni obravnavi, za odločanje na vladi pa naj bi bil po njegovih navedbah nared nekje do konca julija.

Rešitve zakona gredo v smeri, da bodo država oz. občine lahko pridobile kapitalsko naložbo le na podlagi zakona, ki opredeljuje javni interes, ter če se s tem ne vpliva na konkurenco in če so za ta namen zagotovljena sredstva v proračunu ali z dokazljivim lastnim vložkom. To bo veljajo tudi za družbe, v katerih ima občina posredno ali neposredno prevladujoč vpliv. "Možnost ustanavljanja podjetij in pridobivanja kapitalskih naložb se bo z novim zakonom bistveno skrčila, kršitve zakona pa bodo sankcionirane," je napovedal.

Vodja sektorja za sistem financiranja lokalnih skupnosti na ministrstvu za finance Marjetica Mahne je povedala še, da ministrstvo sedaj ne daje soglasja za zadolževanje pravnim osebam v lasti občin, tega daje mestni svet. To se všteva v kvoto le, če da občina poroštvo. Problematično je, da ni jasnih pravil kot sicer veljajo za državo, zato se v občinah po njenem pojavljajo "različne situacije, dogajanje pa je zelo kompleksno".