STA novice / Uradu za preprečevanje denarja se obetajo inšpekcijska pooblastila

S predlaganim zakonom se v slovenski pravni red prenaša direktiva EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma iz maja 2015. Po prvotnem načrtu bi jo morale članice v nacionalno zakonodajo prenesti do 26. junija prihodnje leto, a so se zaradi novih terorističnih groženj zavezale, da bodo to storile že do konca tega leta.

Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je pobudo za to dala tudi Slovenija, ki želi biti med prvimi članicami, ki bodo uveljavile ta določila, čeprav velja za državo z nizko stopnjo ogroženosti in izpostavljenosti tovrstnim transakcijam.

Zakon je po navedbah ministrstva za finance kot predlagatelja pomemben tudi z vidika nadzora prenosa sredstev v davčno ugodnejše jurisdikcije, ki so praviloma tvegane z vidika pranja denarja in financiranja terorizma.

K temu naj bi pripomoglo zagotavljanje transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov, predvsem tistih, katerih lastniki so tuja podjetja, ustanovljena v t. i. off-shore finančnih centrih oz. davčnih oazah, kjer so lastniki prikriti oz. jih ni treba razkriti.

Poleg tega, da naj bi s tem onemogočili zlorabe poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma, naj bi ta določila služila tudi v boju proti zlorabam zaradi netransparentnega lastništva. "Posredno bo to omogočalo tudi boljši nadzor nad kupci delnic v državni lasti v postopku privatizacije," so zapisali predlagatelji.

Zakonski predlog tako predvideva, da se bo vzpostavil register dejanskih lastnikov oz. fizičnih oseb, ki so končni lastnik podjetja, ga nadzirajo, kako drugače obvladujejo ali v imenu katerih se izvaja določena transakcija. Subjekti, ki so vpisani v poslovni register, bodo morali tako ugotoviti podatke o dejanskih lastnikih in jih vpisati v nov register, ki ga bo vzdrževala in upravljala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Predvideno je tudi, da si bodo članice EU v bodoče, ko bodo vse vzpostavile svoje registre dejanskih lastnikov, tovrstne podatke lahko izmenjevale.

Urad za preprečevanje pranja denarja bo po predlogu dobil inšpekcijska pooblastila, v skladu s katerimi bo lahko izvajal nadzor pri vseh zavezancih na kraju samem. Trenutna ureditev mu namreč po oceni predlagatelja ne omogoča optimalnega nadzora nad izvajanjem obstoječega zakona in posledično tudi preprečevanja pranja denarja oz. financiranja terorizma.

Sankcije se medtem usklajujejo z višinami kazni v direktivi EU in lahko v določenih primerih dosežejo tudi pet milijonov evrov oz. 10 odstotkov letnega prometa podjetij.

Predlog zakona cilja tudi na odpravo administrativnih ovir. V okviru nadgradnje informacijskega sistema urada za preprečevanje pranja denarja bo tako omogočen prehod z delnega na popolno elektronsko sporočanje zahtevanih podatkov, kar predstavlja finančno in administrativno razbremenitev za zavezance.

Ker dvigi in pologi gotovine v večjih zneskih še vedno predstavljajo povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, predlog zakona znižuje mejne vrednosti, nad katerimi morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah, in sicer s 30.000 evrov na 15.000 evrov.