STA novice / DZ skozi drugo obravnavo predloga zakona o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic

Razprava o dopolnilih koalicijskih SMC in DeSUS je minila brez razprave. Ta so bila pretežno nomotehnične narave, vsebinsko pa je bil zakon, ki je bil že pred današnjo obravnavo deležen več sprememb, dopolnjen pri namenskih skladih, ki jih bodo morale kolektivne organizacije, ki upravljajo z avtorsko in sorodnimi pravicami, ustanoviti z namenom spodbujanja kulturnoumetniškega ustvarjanja. Z dopolnilom je DZ določil, da bodo vanje lahko namenile največ deset odstotkov zbranih avtorskih honorarjev, če se bo s tem strinjalo najmanj tri četrtine članov.

Poslanci SMC in DeSUS so v razpravi pred glasovanjem o dopolnilih poudarjali potrebnost novega zakona. Po besedah Anite Koleša (SMC) zato, ker "marsikatero stvar postavlja na svoje mesto". Tudi Uroš Prikl (DeSUS) je ocenil, da je njegov namen dober ter korak naprej glede na obstoječo ureditev, zajeto v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Zasp). Kot je izrazil upanje, bodo razmere pri kolektivnem upravljanju s pravicami boljše, učinkovitejše in bolj transparentne.

Niso pa poslanci podprli dopolnil opozicijske SDS. Ta je med drugim predlagala, da bi uporaba skupne položnice kolektivnih organizacij morala biti zakonska obveza, ne zgolj možnost, stroški poslovanja kolektivnih organizacij pa ne bi smeli preseči 20 odstotkov zbranih honorarjev. Na ta način bi se, kot je pojasnil poslanec Tomaž Lisec, znižali njihovi poslovodski stroški, delež sredstev, namenjenih avtorjem, pa bi bil posledično višji.

Predlog za obvezno skupno položnico ni bil sprejet, ker mora biti to po besedah Anite Koleša priporočilo, ne obveza. Do takšne ureditve se morajo člani kolektivnih organizacij po njenem prepričanju dokopati sami z dogovorom.

V SDS so sicer podporo zakonu odrekli, ker so po besedah Lisca ocenili, da je nerealen, nepremišljen in nesistemski, saj je vlada oziroma ministrstvo za gospodarstvo kot predlagatelj zgolj "vzelo eno poglavje iz obstoječega Zaspa in ga dalo v svoj zakon". Tej oceni v prid po njegovih trditvah govorijo tudi številna dopolnila, ki jih je sprejel matični odbor. Transparentnost pri delovanju kolektivnih organizacij, nadzor nad njimi in sodelovanje članov teh organizacij po njegovi oceni obstaja že sedaj, "ne optimalno, ampak solidno". Če so kolektivne organizacije znale izrabiti dosedanji sistem, pa "ga bodo tudi naprej, ne glede na to, kaj napišemo v zakon", je še izpostavil Lisec.

Gospodarsko ministrstvo je zakon, ki ločuje kolektivno upravljanje z avtorsko in sorodnimi pravicami od drugih vsebin avtorskega prava, pripravilo z namenom implementacije evropske direktive. Državni sekretar na ministrstvu Aleš Cantarutti je tudi danes ponovil glavne namene: večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij, učinkovitejši nadzor nad njimi in večja vključenost članov pri sprejemanju ključnih odločitev. Določbe o kolektivnem upravljanju so bile v predhodnih obravnavah v DZ deležne največ pozornosti, vendar "ne prinašamo revolucionarnih sprememb, ampak posegamo le toliko, kot je bilo treba", je dejal Cantarutti in dodal, da bo zakon "sprostil proces za spremembo Zaspa".