STA novice / Javna razprava o predlogu družinskega zakonika podaljšana do 1. septembra

Predlog med drugim določa, da bi bila sodišča pristojna za odločanje s področij ukrepov za varstvo koristi otrok, skrbništva, posvojitev ter spregleda zadržkov sorodstva in mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze.

Posvojitve so najgloblji poseg v družinska razmerja, zato se glede na njihove pravne posledice odločanje o posvojitvah po predlogu prenese v pristojnost sodišč. Predvidena pa je izjema glede posvojitve vnukov, in sicer tako, da stari starši lahko posvojijo otroka, ki nima več živih staršev.

Za odločanje o zadevah bi bila na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. Posebni družinski oddelki bi se oblikovali tudi pri tistih okrožnih sodiščih, kjer sedaj takšnih posebnih oddelkov ni.

Sodniki, ki odločajo o družinskih zadevah, bi bili bolj specializirani. To bi vplivalo na hitrejše in učinkovitejše odločanje v zadevah, kar je po opozorilu ministrstva za delo pomembno zlasti z vidika učinkovitega varstva koristi otrok.

Po predlogu bodo v vseh postopkih za urejanje razmerij glede otrok odločali po pravilih nepravdnega postopka, medtem ko po veljavni ureditvi o nekaterih ukrepih odločajo v pravdnem, po drugih pa v nepravdnem postopku.

V nepravdnem postopku so namreč v večji meri kot v pravdnem uveljavljena načela, ki sodiščem omogočajo, da v največji možni meri zavarujejo koristi otroka.

Predlog ureja tudi družinsko mediacijo kot posebno primerno metodo za reševanje družinskih sporov.

Ne ureja pa vprašanj, ki zadevajo istospolne partnerske zveze. Državni zbor je namreč aprila sprejel zakon o partnerski zvezi, ki za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, z izjemo posvojitev.

Družinski zakonik iz leta 2011, ki pa je omogočal tudi posvojitve otrok istospolnim parom, je marca 2012 tudi zaradi te rešitve padel na referendumu.