STA novice / Po odločitvi sodišča poziv h konstruktivni spremembi zakonodaje v dobro samozaposlenih

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo varuha človekovih pravic, odločilo, da omenjeni zakon glede ugotavljanja dohodka za samostojne podjetnike ni skladen z ustavo. Gre za pripisovanje fiktivnega prihodka samostojnim podjetnikom.

14. člen namreč določa, da se v primerih, ko je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače.

Po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer in pisca ustavne presoje Lana Vošnjaka z določilom niso oškodovani le samostojni podjetniki, ki ne morejo dokazovati realnega prihodka in so s tem prikrajšani za uveljavljanje socialnih transferjev. Za mnoge pravice so s tem oškodovani tudi njihovi družinski člani.

Varuhinja je izpostavila, da zaradi takšnih neskladij z ustavo mnogi živijo tudi pod pragom revščine. Pojasnila je, da so od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sredo prejeli dopis v zvezi s postopanjem po odločitvi sodišča. Slednje je namreč naložilo, da mora DZ neskladje odpraviti v enem letu, ministrstvo za delo pa spremembe pripraviti v pol leta.

Ministrstvo mora centrom za socialno delo dati tudi navodila, kako naj ravnajo. Pri varuhinji človekovih pravic bodo dopis skrbno preučili, saj bo po mnenju varuhinje pot za ljudi, ki so oškodovani, težka.

Pobudniki ustavne presoje medtem samostojnim podjetnikom pojasnjujejo, naj v skladu z odločbo ustavnega sodišča na centrih za socialno delo individualno izkazujejo realne prihodke. V primeru težav jim svetujejo, naj se obrnejo na varuha človekovih pravic.

Na novinarski konferenci so posebej izpostavili težak položaj samozaposlenih v kulturi, ki jih je skupno okoli 2500. Sporno določilo zakona jih zadeva okoli 30 odstotkov, je danes pojasnila samozaposlena na tem področju Marija Mojca Pungerčar, ki je odločitev zakonodajalca v tem primeru označila za nerazumno. Po njenih besedah so nizki prihodki samozaposlenih žal realnost, sploh v kulturi.

Jadranka Plut iz društva Asociacija ugotavlja, da se je ustavno sodišče postavilo na stran tistih, ki nasprotujejo t.i. kriminalizaciji revščine in prekarnosti, saj je zakon domneval, da samozaposleni, ki zaslužijo dve tretjini manj od minimalne plače, zagotovo skrivajo svoje prihodke.

Čeprav je odločba uspeh, je treba tako izboljšati položaj samozaposlenih, da se jim ne bo treba več zatekati k socialnim transferjem, je še poudarila.

Vošnjak je sicer ocenil, da oškodovani v času uveljavljanja zakona škode ne bodo mogli izterjati za nazaj.