STA novice / Novi zakon o javnem naročanju po mnenju Smrdela prispevek k debirokratizaciji postopkov

Smrdel je predstavil novosti zakona in odgovoril na vprašanja naročnikov v okviru Dnevov javnih naročil, ki so se v organizaciji Agencije za management in Društva za javna naročila danes začeli v Portorožu in se osredotočajo prav pa omenjeno zakonsko novelo.

Šest mesecev od uveljavitve zakona se nakazujejo izzivi zlasti v zvezi z vprašanjem dopolnjevanja ponudb, kjer je prišlo do bistvene spremembe glede na prejšnjo zakonodajo, določena vprašanja pa se pojavljajo tudi v zvezi z izvedbo postopkov s pogajanji brez predhodne objave ter v zvezi z vprašanjem neobičajno nizke ponudbe, je ob robu posveta za STA ocenil Smrdel.

Ne glede na to pa nov zakon poskuša poenostaviti postopke oddaje javnega naročanja in dopuščati odpravo napak v delih ponudb, kjer to prej ni bilo mogoče, je izpostavil prvi mož revizijske komisije, zato verjame, da bo zakon "v tem smislu predstavljal nek prispevek k debirokratizaciji ali pa deformalizaciji postopkov oddaje javnih naročil".

Med drugim se sicer soočajo z neusklajenostjo zakonskih določb glede dostopa do informacij v postopkih oddaje javnih naročil, saj trenutno nek ponudnik ob vlaganju zahtevka za revizijo postopka zelo težko pride do informacij, ki jih potrebuje za učinkovito pravno varstvo.

Po drugi strani pa po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila stopijo v veljavo določila zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po katerem se razkrivajo tudi informacije, ki so označene kot poslovna skrivnost, če gre za porabo javnih sredstev, je navedel Smrdel.

"Menim, da bi bilo primerneje, da bi imeli podobna izhodišča, bodisi taka, da varujemo vse podatke ves čas, tako kot je zdaj urejeno v zakonodaji s področja javnega naročanja, ali pa da rečemo, da so ti podatki ves čas javni in jih tudi v postopku oddaje javnega naročila zagotovimo tudi zainteresiranim ponudnikom," je še ocenil predsednik komisije.

Med novostmi zakona, na katere morajo naročniki biti pozorni, pa je Smrdel izpostavil določbo, po kateri ne obstaja več dodatna obrazložitev odločitve o oddaji oz. neoddaji javnega naročila. To od naročnikov terja, da že prvotno odločitev obrazložijo do te mere, da lahko ponudnik, ki se z neko odločitvijo ne strinja, uveljavlja učinkoviti pravno varstvo. "Škoda je in trati se s tem čas, če se razveljavljajo postopki oddaje javnih naročil zgolj iz razloga, ker odločitve niso dovolj obrazložene," je dodal.