STA novice / Državni svet tako za družinski zakonik kot za vajeništvo

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota je dejala, da zakonski predlog o vajeništvu predstavlja minimalen konsenz, ki so ga lahko dosegli. Po njenem pojasnilu bo vajeništvo še ena od oblik, s katero bo mogoče pridobiti poklicno izobrazbo. To pa po njenih besedah nikakor ne pomeni, da je šolska oblika morda manj kakovostna.

Med vajeništvom in šolsko obliko poklicnega izobraževanja so po njenih besedah nekatere razlike. Tako je pri vajeništvu denimo omogočeno več izobraževanja na delovnem mestu.

Predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zoran Božič je povedal, da komisija predlog podpira. Spremembe se bodo uvajale postopno in najprej v pilotnem projektu, je spomnil. Sistem pa bo dijakom, ki so bolj ambiciozni, omogočil nadaljevanje šolanja, je opozoril.

Po opozorilu Dušana Semoliča iz interesne skupine delojemalcev vajenci lahko zaradi mladosti in nepoznavanja svojih pravic postanejo lahek plen delodajalca, zato jih je treba kar najbolj zaščititi tudi s pomočjo zakona. V oblikovanje seznama delodajalcev, ki lahko imajo vajenca, želijo biti vključeni tudi sindikati, je dejal.

Igor Antauer iz interesne skupine delodajalcev je spomnil, da vajeniški sistem ni "Kolumbovo jajce, odkrito zdajle, ampak je že obstajal". V primerih kršenja pogodbe o vajeništvu pa je treba predvideti ustrezne sankcije, je poudaril.

Branimir Štrukelj iz interesne skupine delojemalcev pa je glede predlaganega stališča interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev opozoril, da vključuje dopolnilo, ki bi spremenilo 27 členov. Besedilo po njegovi oceni pomembno posega v že usklajen predlog zakona. Treba ga je ustrezno obravnavati, hitenje z njim pa ni na mestu, je menil.

V skladu s stališčem, ki ga je državni svet kljub temu sprejel, bi se vajenec v določenih dejavnostih denimo izjemoma usposabljal tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

Predlog družinskega zakonika, ki ga je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk, podaja širšo opredelitev družine od veljavne. Po predlogu je družina življenjska skupnost otroka ne glede na njegovo starost z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo.

Roditeljska pravica se s predlogom spreminja v starševsko skrb, ker to po besedah Vukove bolj poudari dolžnost staršev. Poleg tega ta izraz zajame tudi posvojitelje, ki so starši, niso pa roditelji.

Predsednica komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Darja Kuzmanič Korva je pozdravila ločitev na strokovne podporne naloge centrov za socialno delo, ki ostajajo strokovne institucije in so na voljo družini, ter na odločanje, ki je zdaj v celoti preneseno na sodišča.

Vse pripombe komisije, ki jo vodi, so bile po njenih besedah v predlogu upoštevane.