STA novice / Vlada v spremembo zakona o varnosti v železniškem prometu (dopolnjeno)

Kot so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje, se bo s podaljšanjem najdaljšega neprekinjenega trajanja vožnje vlaka v eni izmeni na največ pet ur dosegel boljši izkoristek delovnega časa, zmanjšali se bodo potrebni postanki in posledično zamude vlakov.

"Prav tako se bo s predlagano spremembo zakona uredilo racionalno koriščenje odmora izvršilnih železniških delavcev na posameznih delovnih mestih, ki se bo prilagodilo procesom dela," so poudarili.

Vlada predlaga, da DZ predlog zakona obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive finančne posledice za delovanje države, saj zdajšnja ureditev časa vožnje vlečnega vozila in motornih vozil za posebne namene v eni izmeni ter odmor med delovnim časom otežujeta optimalno in racionalno organizacijo dela in povzročata upravljavcu in prevoznikom nepotrebne stroške.

S predlagano spremembo člena, ki opredeljuje najdaljše neprekinjeno trajanje vožnje vlečnega vozila in motornega vozila za posebne namene v eni izmeni, se podaljšuje čas z največ štiri na pet ur.

Navedeno trajanje namreč zdaj velja le za čas odprave posledic žleda v skladu z zakonom o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014, ki pa se končuje, zaradi česar bo znova začela veljati omejitev na štiri ure, piše v obrazložitvi predloga spremembe zakona.

"Glede na boljši izkoristek učinkovitega delovnega časa, zmanjšanje potrebnih postankov in posledično zamud vlakov, ocenjujemo, da bi bil učinek predlagane spremembe na letni ravni približno 1,5 milijona evrov," je poudarila vlada.

Zdajšnja ureditev odmora z minimalnim 30-minutnim koriščenjem odmora v enem delu medtem onemogoča racionalno ureditev koriščenja odmora, ki bi upoštevala specifično naravo dela izvršilnih železniških delavcev na posameznih delovnih mestih (prometniki in progovni prometniki) in koriščenje prilagodila procesom dela, kar v primeru doslednega izvajanja navedene določbe privede do zamud v železniškem prometu.

Tako je samo 3. januarja, ko je 30 odstotkov delavcev na navedenih delovnih mestih dosledno izkoristilo odmor na predpisani način, nastala zamuda v skupnem trajanju 1991 minut (od tega v notranjem potniškem prometu za 45 vlakov skupaj 1437 minut, v mednarodnem potniškem prometu za en vlak 23 minut zamude, v notranjem tovornem prometu za pet vlakov skupaj 184 minut in v mednarodnem tovornem prometu za 10 vlakov skupaj 347 minut), katerih ocenjena vrednost je 12.344,20 evra brez DDV.

Ocena stroškov na mesečni ravni je tako približno 370.000 evrov. Iz podatkov o zamudah je razvidno še, da bi bilo ob takem koriščenju odmora oteženo izvajanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov, zmanjšala bi se kakovost storitev, s tem pa tudi število potnikov.

Poleg navedenih finančnih posledic bi v primeru dosedanjega načina izrabe pravice do počitka oz. malice lahko prihajalo do začasnih ustavitev železniškega prometa, kar se je že zgodilo v praksi in kar pomeni določene ekonomske posledice, predstavlja pa tudi dolgoročne vplive na celotno dostavno verigo. To lahko posledično vodi v zmanjšanje ekonomske zanimivosti tako Luke Koper kot tudi Slovenskih železnic in s tem celotne slovenske transportne verige in vseh logističnih podjetij, ki pri tem sodelujejo, še piše v predlogu spremembe zakona.