STA novice / Vnovično soglasje odbora za finance povprečnini za občine

Z novelo zakona se povprečnina za leto 2017 zvišuje za 3,50 evra na 533,50 evra na prebivalca, kar pa po besedah državnega svetnika Milana Ozimiča ne sledi dejanskim potrebam in dodatnim obveznostim občin. Med drugim občine niti z višjim zneskom ne bodo mogle pokrivati večjih stroškov dela javnih uslužbencev, ki nastajajo zaradi dogovora vlade s socialnimi partnerji, je dejal.

"S slabšanjem finančnega položaja občin se zmanjšuje njihova razvojna sposobnost," je opozoril Ozimič in izrazil pričakovanje, da bo enkrat res prišlo do resnega razmisleka o potrebah lokalne samouprave. Argumenti, s katerimi se zavračajo zahteve občin, so nevzdržni, je dejal in dodal, da se občine borijo za tisti del sredstev, ki jih potrebujejo za razvoj in ustvarjanje pogojev za rast gospodarstva, ne pa morebiti za neko neproduktivno porabo.

Saša Jazbec s finančnega ministrstva je priznala, da občine že od leta 2012 ne prejemajo povprečnine v višini, kot bi jo morale v skladu z zakonom o financiranju občin. Vendar pa se razkorak tako v letu 2016 kot tudi v letu 2017 zmanjšuje, je dodala.

Ob tem je opozorila, da nas zavezuje fiskalno pravilo, ki smo ga pred nekaj leti zapisali v ustavo. Omejevanje izdatkov je zato treba porazdeliti med vse institucionalne enote sektorja države. "Pri določitvi povprečnine je torej treba upoštevati tudi delež, ki ga morajo občine prispevati h konsolidaciji javnih financ," je dejala.

"Ustavna določba o fiskalnem pravilu se zlorablja, vlada jo potegne ven le, ko ji paše," je tem besedam oporekal Jožef Horvat (NSi). Tudi Alenka Bratušek (NP) je vladi očitala, da se na fiskalno pravilo sklicuje le, ko se omejuje sredstva za občine in upokojence. "Ni pa bilo ovir za dokapitalizacijo SDH, transfer na slabo banko, dodatna sredstva za vojsko ali drugi tir," je dejala.

Bratuškova je sicer, kot je opozorila tudi Jazbečeva, menila, da veto ni prava rešitev. Če DZ novele zakona ob ponovnem odločanju ne bo vnovič potrdil, bodo namreč občine prejele še nižji znesek povprečnine, prav tako bo manj denarja za upokojence. "To pa ne pomeni, da se mi zdi višina povprečnine ustrezna," je dejala.

Tudi Janko Veber (SD) je ugotovil, da se z novelo zakona vendarle omogoča več sredstev občinam, poleg tega pa izboljšuje tudi položaj upokojencev. Ob tem pa je bil tudi on kritičen do sklicevanja na fiskalno pravilo: "Menim, da so človekove pravice in tudi pravica do lokalne samouprave bistveno nad kakršnimkoli fiskalnim pravilom, ki je zapisano v ustavo," je dejal in menil, da bi ga morali črtati iz ustave ter sami prevzeti odgovornost za vodenje primerne fiskalne politike.

Vojka Šergan (SMC) pa je opozorila na še en vidik problematike financiranja lokalne samouprave. "Ne bi izpostavljala le višine povprečnine, tudi metodologija za izračun povprečnine ni ustrezna, a za njene spremembe je potreben konsenz znotraj občin," je dejala.

DZ bo zdaj o noveli zakona ponovno odločal, tokrat pa bo potrebna absolutna večina glasov poslancev. Glede na to, da so jo na majski seji potrdili s 73 glasovi za in nobenim proti, vnovična podpora verjetno ni vprašljiva.