STA novice / Ministri EU ekološkem kmetijstvu in razmerah na kmetijskih trgih

Malteško predsedstvo EU je na zasedanju podalo informacijo o stanju pri napredku obravnave predloga uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo.

Večina članic je prepričanih, da je glede na vloženo delo treba narediti še zadnji poskus, da se doseže končni dogovor v pogajanjih z Evropskim parlamentom. Slednje je pod določenimi pogoji podprla tudi Slovenija. Za Slovenijo je zlasti pomembno področje ostankov nedovoljenih snovi, semenskega materiala ter pridelave v rastlinjakih, so poudarili na ministrstvu.

Obravnava predloga sicer poteka od spomladi 2014. Pogajanja so v zaključni fazi, odprta so nekatera bolj tehnična vprašanja, vezana na strukturo uredbe, način pridelave v rastlinjakih, vzpostavitev podatkovne baze za živinorejo in ribogojstvo ter vsebinska vprašanja glede uporaba heterogenega semenskega materiala in ostankov nedovoljenih proizvodov ter snovi v ekoloških proizvodih.

Sicer so se ministri na zasedanju seznanili z razmerami na kmetijskih trgih. Komisija je podala oceno stanja in izpostavila stabilizacijo trga z mlekom, pozitiven razvoj na trgu s prašičjem mesu ter okrevanje cen, zlasti jabolk na trgu sadja in zelenjave.

Strniša je potrdila, da so razmere na trgih dokaj stabilizirale tudi v Sloveniji, vendar pa je po njenem mnenju nekatere trge, zlasti trg z mlekom, treba še naprej spremljati. Spregovorila je tudi o spomladanski pozebi. Čeprav končne ocene škode še ni mogoče podati, pa bo škoda po njenih ocenah v podobnem obsegu, kot je bila lanska, ki je bila ocenjena na 43,5 milijona evrov.

Na zasedanju pa je Francija v okviru točke razno in s podporo osmih članic, vključno s Slovenijo, opozorila, da je potrebna izredna previdnost v trgovinskih pogajanjih z državami Mercosur (Brazilija, Argentina, Paragvaj, Urugvaj) in da je zlasti ponudba tarifnih kvot za občutljive proizvode izredno vprašljiva.

Zato so pozvali komisijo, da se pred sprejemom kakršne koli odločitve pripravi študijo kumulativnih učinkov in da v vsakem primeru v pogajanja vključi vidik izpolnjevanja pravil dobrobiti živali, upošteva defenzivne in ofenzivne interese EU in v samem procesu še naprej deluje transparentno z vključevanjem držav članic.

Nemška in madžarska delegacija pa sta članice informirali o možnosti podpisa skupne evropske izjave o soji, namenjene podpori povečevanju proizvodnje beljakovinskih stročnic za hrano in krmo, kot prispevek k razvoju bolj trajnostnih in prožnih kmetijskih sistemov v Evropi.

Ob tem je Strniša pozdravila pripravo take izjave in napovedala, da jo bo Slovenija podpisala. Izjavo je označila kot korak naprej v skupnih prizadevanjih za pridelavo zadostnih količin beljakovinske krme, ustrezne kapacitete za predelavo in sodelovanje pri raziskavah in razvoju ter prenosu dobrih praks.