STA novice / Porast števila razveljavljenih odločb vrhovnega sodišča posledica večjega števila vsebinsko enakih odločb

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je zaradi v javnosti izpostavljenega podatka, da je v letu 2015 ustavno sodišče razveljavilo več kot 50 odločb vrhovnega sodišča, kar da je v primerjavi s preteklimi leti ogromen porast, oblikoval delovno skupino. Ta je pregledala vse zadeve, v katerih je ustavno sodišče razveljavilo odločitve vrhovnega sodišča, ter pripravila poročilo o vzrokih za take odločbe.

Poročilo je vrhovno sodišče danes javno objavilo, predsednik sodišča pa ga je posredoval v vednost tudi predsednici ustavnega sodišča "z željo, da se s spoštovanjem ustavno in zakonsko določenega položaja obeh sodišč poišče možnosti za strokovno izmenjavo mnenj in stališč o vprašanjih, ki v tem okviru odpirajo prostor nadaljnje strokovne razprave".

Analiza je pokazala, da je ustavno sodišče leta 2015 razveljavilo 10 odločb civilnega oddelka vrhovnega sodišča, do konca oktobra pa pet. Razveljavili so tudi 32 odločb delovno-socialnega oddelka vrhovnega sodišča v letu 2015, do konca oktobra 2016 pa dve. Dve odločbi gospodarskega oddelka vrhovnega sodišča so razveljavili leta 2015, do konca oktobra 2016 pa nobene. Poleg tega so razveljavili sedem odločb kazenskega oddelka vrhovnega sodišča v letu 2015, do konca oktobra 2016 pa eno. Poleg tega je ustavno sodišče leta 2015 razveljavilo tudi pet odločb upravnega oddelka vrhovnega sodišča, do konca oktobra 2016 pa štiri odločbe tega oddelka.

"Da se dejansko stanje med leti bistveno ne razlikuje, je potrdila ugotovitev, da je bilo od 32 odločb delovno-socialnega oddelka, razveljavljenih v letu 2015, 31 povsem enakih, na civilnem oddelku pa je bilo podobno enakih pet odločb," so izpostavili na vrhovnem sodišču.

Delovna skupina pa je ugotovila, da nekatere ustavne odločbe "utemeljeno opozarjajo na pomanjkljivosti vrhovnega sodišča pri delu". Na primer prezrli so vsebino odgovora na revizijo. Poleg tega bi po ugotovitvah delovne skupine v prihodnje veljalo še večjo pozornost posvetiti obrazloženosti odločbe.

Analiza je tudi izpostavila problematičnost uporabe pojmov "arbitrarnosti" in "očitne napačnosti" v odločbah ustavnega sodišča. Kot je izpostavila delovna skupina, to ob premajhni doktrinarni dodelanosti pravnih institutov vodi v presojo materialne in procesne pravilnosti sodnih odločb, to pa po oceni analize lahko pomeni arbitrarnost odločitev ustavnega sodišča samega.

Člani skupine so med drugim izpostavili, da je pri vsebinski presoji posameznih zadev izjemnega pomena, da vsaka od institucij spoštuje vlogo, ki ji jo dodeljuje ustavna ureditev. "To je pomembno tako z vidika splošnih ustavnih vrednot - pravna varnost, pravnomočnost, vloga sodišč in ustavnega sodišča - kot tudi z vidika strank samih, ki morajo biti seznanjene z dometom in vsebino pravnih sredstev, ki jih lahko uveljavljajo," so poudarili na vrhovnem sodišču.

Delovna skupina je pri tem navedla, da se ob pregledu odločb "dozdeva, da je ustavno sodišče navedeno občasno spregledalo, morda tudi v želji oblikovati drugačno razlago zakonskega prava v konkretnem primeru". S tem se je delovna skupina dotaknila tudi vprašanja razmejitve pristojnosti med ustavnim in vrhovnim sodiščem.

"Razlike v vsebinskih stališčih najvišjih sodišč pogosto niso posledica zmot oziroma spregledov, temveč drugačnih poudarkov posameznim strokovnim argumentom," so ob tem pojasnili na vrhovnem sodišču.