STA novice / Poslanci v drugi obravnavi podprli možnost kolektivnih tožb
sreda, 20.9.2017
Ljubljana, 20. septembra (STA) - Poslanci so v drugem branju podprli predlog zakona o kolektivnih tožbah, ki bo omogočil lažje uresničevanje pravic v primerih množičnih oškodovanj. S tem bo v slovenski pravni red prvič vnešeno kolektivno upravljanje dajatvenih zahtevkov, kar bo po mnenju poslancev okrepilo varstvo potrošnikov in odvračalo potencialne kršitelje.
Pravosodni minister Goran Klemenčič je v obravnavi predloga zakona danes v DZ spomnil, da novi zakon v slovenski pravni red prinaša možnost kolektivnega uveljavljanja denarnih in drugih kompenzacijskih zahtevkov v primeru nekaterih tipičnih množičnih oškodovanj, in sicer na področju pravic potrošnikov, pravic vlagateljev, finančnih storitev, varstva konkurence, varstva okolja in kršitev pravic delavcev.
"Kolektivna odškodninska tožba lajša dostop do sodnega varstva zlasti v zadevah, v katerih je posamezna škoda tako majhna, da se potencialnim tožnikom ne bi zdelo vredno uveljavljati posamičnega zahtevka," je poudaril.
Predlog zakona prinaša tudi možnost kolektivne poravnave kot posebnega instituta sporazumnega reševanja sporov v primerih množičnega oškodovanja, uveljavlja se zastopniško kolektivno tožbo, ki jo bodo lahko vložile osebe zasebnega prava, katerih namen ni ustvarjanje dobička, kot dodatno obliko varstva pa se uvaja kolektivno opustitveno tožbo ter določa register kolektivnih tožb, stroške postopka in financiranje kolektivne tožbe.
Poslanci so s sprejetjem koalicijskega dopolnila danes odpravili nejasnost glede časovne veljavnosti zakona, ki se bo lahko tako uporabljal tudi za primere, ki so nastali pred trenutkom njegove uveljavitve, če zahtevki še niso zastarali.
Z dopolnilom pa so tudi določili, da se s kolektivno tožbo ne morejo uveljavljati zahtevki iz naslova odškodninske odgovornosti države, lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil zaradi protipravnega ravnanja. Zahtevki iz tako širokega naslova namreč praviloma niso primerni za kolektivno uveljavljanje, so prepričani poslanci.
Za tožbo bo moralo sicer vedno stati neko civilno združenje, lahko tudi že obstoječa organizacija. Ne bo pa potrebno, da se vsi oškodovani združijo, temveč le, da neka skupina zadevo pripelje pred sodišče, to pa potem odloči za vse oškodovance.
O sprejemu zakona v celoti bo DZ odločal v torek.
Zadnje novice
-
Ukrajina in Moldavija naredili nov korak na poti v EU (dopolnjeno)
14.7.2026 -
Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja
14.7.2026 -
DZ bo ponovno odločal o obravnavi novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
14.7.2026 -
Iz opozicije zaradi navedb o izobrazbi vnovični pozivi k odstopu Mijiča, Stevanović brez komentarja (dopolnjeno)
14.7.2026 -
V Bruslju podpisali sporazum o prostem gibanju med Gibraltarjem in Španijo
14.7.2026 -
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Bruselj s smernicami za trajnostni turizem v Naturi 2000
14.7.2026 -
Sindikati pričakujejo natančno časovnico usklajevanj v ESS glede demografskega sklada
14.7.2026 -
Ljubljanska občina v parkirni režim v soseskah do konca mandata ne bo posegala
14.7.2026 -
V pilotnem testiranju digitalnega evra bo sodelovala tudi NLB
14.7.2026 -
Spletna objava dopinških prekrškarjev združljiva s pravom EU
14.7.2026 -
Direkcija brez ponovitve razpisa za obnovo postaje Trbovlje
14.7.2026