5566. Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin
Na podlagi 117., 118. in 121. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin
Z metodologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih se določa način in postopek za izračun najvišjih najemnin, ki jih lahko lastniki neprofitnih stanovanj zaračunavajo najemnikom, postopnost pri njihovi uveljavitvi, merila glede vpliva lokacije ter merila in postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine ter subvencije k plačilu tržne najemnine.
Podlaga za izračun najvišje neprofitne najemnine so elementi neprofitne najemnine, pri čemer lahko lastniki neprofitnih stanovanj določijo tudi nižje stopnje najemnine kot so določene v 3. členu te uredbe.
Občina lahko z odlokom za svoje območje določi tudi vpliv lokacije po merilih iz 7. in 8. člena te uredbe.
II. ELEMENTI NEPROFITNE NAJEMNINE
Neprofitna najemnina vsebuje naslednje elemente:
a)
stroške vzdrževanja stanovanja in skupnih delov,
b)
stroške za opravljanje upravniških storitev,
d)
stroške financiranja, vložene v stanovanje.
III. NAJVIŠJE STOPNJE POSAMEZNIH ELEMENTOV NAJEMNINE
Stroški vzdrževanja stanovanja in skupnih delov vključujejo tudi stroške za zavarovanje skupnih delov stanovanjske stavbe in znašajo največ:
-
pri stanovanjih, mlajših od 60 let, 1,11% od vrednosti stanovanja,
-
pri stanovanjih, starejših od 60 let, pa 1,81% od vrednosti stanovanja.
Stroški za opravljanje upravniških storitev znašajo največ 0,40% od vrednosti stanovanja letno.
Amortizacija za stanovanja, mlajša od 60 let, znaša največ 1,67% od letne vrednosti stanovanj. Za stanovanja, starejša od 60 let, se stroški amortizacije ne obračunavajo, pač pa se prizna strošek v višini 0,97% letno za amortizacijo vlaganj, potrebnih zaradi podaljšanja dobe koristnosti stanovanja.
Stroški financiranja znašajo največ 1,50% od vrednosti stanovanja letno.
Seštevek najvišjih stopenj posameznih elementov najemnine je zgornja letna stopnja neprofitne najemnine, ki znaša največ 4,68% od vrednosti stanovanja.
Struktura najvišje letne stopnje neprofitne najemnine v odstotkih
--------------------------------------------------------------------------------------
Elementi najemnine Stanovanja stara do 60 let (v%) Stanovanja stara nad 60 let (v%)
--------------------------------------------------------------------------------------
stroški vzdrževanja do 1,11 do 1,81
stroški za opravljanje
upravniških storitev do 0,40 do 0,40
amortizacija do 1,67 do 0,97
stroški financiranja do 1,50 do 1,50
--------------------------------------------------------------------------------------
Skupaj do 4,68 do 4,68
--------------------------------------------------------------------------------------
IV. NAČIN IZRAČUNA NAJEMNINE
Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb iz 116. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju: zakon).
Vrednost stanovanja se izračuna po naslednji enačbi:
Vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) x vpliv lokacije stanovanja.
Število točk, uporabna površina in vpliv velikosti stanovanja so razvidni iz zapisnikov o ugotovitvi vrednosti stanovanj po pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Vrednost točke za izračun neprofitnih najemnin je 2,63 EUR, preračunana v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izračuna najemnine.
Vpliv lokacije na višino najemnine lahko na svojem območju določi občina z odlokom in lahko znaša največ 30% od neprofitne najemnine. Občina lahko na svojem območju določi različen vpliv lokacije za posamezna območja. Vpliv lokacije lahko zaračunavajo lastniki neprofitnih stanovanj, katerih stanovanja se nahajajo na teritoriju občine, ki je z odlokom določila vpliv lokacije.
V tem primeru se vrednost stanovanja pomnoži z ustreznim količnikom zaradi vpliva lokacije, ki pa ne sme biti višji kot 1,3. Če vpliv lokacije z odlokom ni določen, se upošteva količnik 1.
Merila, ki vplivajo na višjo najemnino zaradi lokacije in jih občina natančneje opredeli z odlokom, so:
-
velikost mesta oziroma naselja, ki se opredeli s številom prebivalcev;
-
prometne povezave obravnavanega mesta ali naselja z ostalimi mesti ali naselji, pri čemer se upošteva vrsta povezave (cestna, železniška povezava, javni mestni in primestni promet) in kapaciteta teh povezav;