TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 42601-1563/2012-11 z dne 19. 2. 2013 se zavrne.

II. Tožba zoper Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010 z dne 3. 6. 2010 (v nadaljevanju Sklep 2010) se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Če v roku, ki ga določa Uredba o vodnih povračilih, ni bila določena nova letna cena za osnovo vodnih povračil, to v tem primeru, ko gre za zakonsko obveznost, ki izhaja že iz ZV-1, še ne pomeni, da imetnik vodne pravice vodnega povračila ni dolžan plačati. Plačati ga je dolžan po samem zakonu v višini, ki je veljala v preteklem letu.

Drugi odstavek 113. člena ZUP ne določa, da bi se pri tem lahko upoštevalo, ali je stranka v ponovljenem postopku delno uspela, glede upoštevanja krivde pa tretji odstavek 113. člena ZUP določa, da se ta upošteva, kadar stroške povzroči kakšen udeleženec postopka, kar pa se ne nanaša na obravnavani primer.

Izpodbijani sklep vlade se ne nanaša na posamična razmerja, saj se konkretno ne nanaša določno na tožečo stranko, temveč na splošno na vse zavezance, katerim se odmerjajo vodna povračila za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč.

Sodišče ne more ocenjevati primernosti višine vodnih povračil, kot so bile določene v Sklepu o določitvi cene za osnovo vodnega zemljišča za leto 2010, saj gre v tem primeru za strokovno tehnično in ne za pravno vprašanje.