TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 306-79/2010-127 z dne 30. 9. 2013 se odpravi v delu, ki se nanaša na tožečo stranko, in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša (točka 131 izpodbijane odločbe). Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja.

Ni jasno stališče organa, da je dogovarjanje in usklajeno ravnanje naslovnikov odločbe omejevalno že po cilju, saj organ navaja v drugem odstavku 1. točke izreka ''cilj ali učinek'', torej uporabi posledici nedopustnih ravnanj alternativno, kar pa je v nasprotju z obrazložitvijo, kjer jasno pove, da je protikonkurenčen že sam cilj sporazuma. S tem organu ni treba podrobneje ugotavljati in opredeljevati upoštevnega trga, temveč mora zgolj ugotoviti predmet, na katerega se sporazum med podjetji nanaša. V obravnavanem primeru, ko pa v izreku navaja obe zakonski posledici sporazuma, pa je izrek v nasprotju z obrazložitvijo oziroma je v tem delu izrek nejasen.

Do odprave ugotovljene protiustavnosti se še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To pomeni, da je v njem toženka imela in ima še vedno zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.

Izjava strank o povzetku relevantnih dejstev je namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti. V njej lahko stranka opozori na dejstva, ki so ji v prid in ponudi za to primerne dokaze. Obseg kontradiktornosti se bo kazal predvsem kot pravica stranke do zaslišanja in možnosti dajanja izjav. V obravnavanem postopku pa za tak primer nedvomno ne gre, zaradi česar zaradi tega, ker tožnik v postopku pred izdajo odločbe ni bil zaslišan, ni mogoče reči, da je prišlo do kršitev pravil postopka.