TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Za postopek v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora višje sodišče kljub temu v skladu z ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi in strankami postopka takšne narave in stopnje, ki bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. Iz pravice do nepristranskega sojenja namreč izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zato mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja. To pomeni, da se nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije ne ocenjuje le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, in sicer kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča poleg zagotavljanja jamstev v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. V zvezi s tem je še posebej pomembno zaupanje, ki ga morajo vzbujati odločitve sodišč v demokratični družbi in javnosti.