Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor...

931. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor

Razglaša se zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega, dela dne 23. maja 1984, na seji Zbora občin dne 23. maja 1984, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 7. maja 1984.

Št. 0100-80/84

Ljubljana, dne 23. maja 1984.

Predsednik France Popit l. r.

ZAKON
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Urejanje naselij je urbanistično načrtovanje graditve, širitve in prenove naselij (v nadaljnjem besedilu: urbanistično načrtovanje naselij), določanje pogojev za prenos načrtovanih objektov in naprav v prostoru ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem.

Urejanje drugih posegov v prostor je urbanistično načrtovanje infrastrukturnih objektov in naprav ter drugih trajnih sprememb prostora zunaj ureditvenih območij naselij (v nadaljnjem besedilu: urbanistično načrtovanje drugih posegov v prostor) določanje pogojev za prenos načrtovanih posegov v prostor ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem.

2. člen

Delavci, delovni ljudje in občani urejajo naselja in druge posege v prostor v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana glede razvoja dejavnosti v prostoru in njegove namenske rabe ter v skladu z rešitvami, ki jih določa, srednjeročni družbeni plan družbenopolitične skupnosti.

3. člen

Urbanistično načrtovanje naselij oziroma urbanistično načrtovanje drugih posegov v prostor obsega pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov.

4. člen

Pogoji za prenos načrtovanih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor kakor tudi drugi pogoji, ki se nanašajo na njihovo oblikovanje in rabo, se določijo v lokacijskem dovoljenju.

II. TEMELJNA NAČELA ZA UREJANJE NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

5. člen

Graditev in širitev naselij ter graditev infrastrukturnih objektov in naprav, ki trajno spreminjajo namensko rabo prostora, se načrtujejo na stavbnih zemljiščih. Stavbna zemljišča se določijo s srednjeročnim družbenim planom občine na območjih, ki jih za te namene opredeljuje dolgoročni plan občine.

Drugi posegi v prostor se načrtujejo na zemljiščih, ki jih za te namene v skladu z usmeritvami o namenski rabi prostora, v prostorskih delih dolgoročnih planov določa srednjeročni družbeni plan.

6. člen

Naselja, infrastrukturni objekti in naprave ter druge trajne spremembe prostora zunaj ureditvenega območja naselij se načrtujejo kot prostorska in funkcionalna celota ne glede na postopnost izvajanja.

7. člen

Če so posegi iz prejšnjega člena postopni, morata biti pri izvedbi zagotovljeni končna usklajenost in funkcionalna povezanost posameznih delov.

Površinam za objekte in naprave, ki se glede na postopnost izvajanja lahko gradijo kasneje, se s prostorskimi izvedbenimi akti določi ustrezna začasna raba, ki pa ne sme spremeniti lastnosti prostora tako, da bi bila onemogočena gradnja objektov in naprav, predvidenih s prostorskimi izvedbenimi akti.

8. člen

Z urbanističnim načrtovanjem naselij in drugih posegov v prostor je treba zagotoviti racionalno rabo zemljišč, objektov in naprav ter tako razporeditev in usklajenost z družbenim planom predvidenih dejavnosti v prostoru, da je omogočen skladen gospodarski in socialni razvoj.

9. člen

Naselja in drugi posegi v prostor se urbanistično načrtujejo tako, da je njihova urbanistično arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo regionalne arhitekture ter z drugimi naravnimi in z delom pridobljenimi vrednotami okolja.

10. člen

Pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor je treba posebej proučiti in upoštevati njihov vpliv na okolje.

Dejavnosti z neizbežnimi škodljivimi vplivi na okolje se načrtujejo tako, da so ti vplivi v okviru s predpisi dovoljenih stopenj zmanjšani na najmanjšo možno mero.

Če so dejavnosti iz prejšnjega odstavka že na območju, ki je pretežno namenjeno za bivanje in rekreacijo, se ne smejo širiti, njihove škodljive vplive pa je treba v okviru s predpisi dovoljenih stopenj zmanjšati na najmanjšo možno mero.

11. člen

Pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor je treba zagotoviti varno bivanje in delo ter predvideti urbanistične in druge ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer ter vojnih dejstvovanj.

Z urbanističnim načrtovanjem je treba tudi zagotoviti pogoje in možnosti za splošni ljudski odpor in za družbeno samozaščito.

12. člen

Pri urbanističnem načrtovanju naselij in drugih posegov v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Občina predpiše način odstranjevanja plasti plodne zemlje, njenega začasnega shranjevanja ter njeno nadaljnjo uporabo.

13. člen

Širitev naselja ali prenove dela naselja se načrtuje soodvisno od preostalega naselja. Z novimi rešitvami je treba omogočiti členitev naselij v pregledne in glede na krajevne razmere organizacijsko primerne celote. Velikost in organizacija dejavnosti v teh celotah se določata skladno z ekonomskimi možnostmi, tako da se posamezne etape izgradnje naselij smotrno zaključujejo in da jih je mogoče prilagoditi bodočim družbenim potrebam in načinu življenja.

14. člen

Na območjih, ki so pretežno namenjena za bivanje, je treba upoštevati raznoličnost bivalnih potreb. Prebivalcem je treba zagotoviti čim bolj enakovredne življenjske pogoje glede na zmogljivost in razmestitev proizvodnih, oskrbnih, storitvenih in drugih dejavnosti, zelenih in drugih površin v naselju ter glede na organizacijo prometa.

Območja iz prejšnjega odstavka je treba urbanistično načrtovati tako, da sta telesno prizadetim občanom omogočena neoviran dostop do objektov in njihova uporaba.

15. člen

Višina stanovanjskih objektov in njihova medsebojna oddaljenost se pri urbanističnem načrtovanju stanovanjskih območij določata glede na gostoto in število stanovalcev, predvideno s srednjeročnim družbenim planom, ter glede na naravne lastnosti prostora, velikost naselja, obstoječo gradbeno strukturo v neposredni bližini, na možnosti zaščite in reševanja ter glede na druge pogoje, ki jih določajo predpisi.

Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik objektov od parcelne meje določa prostorski izvedbeni akt oziroma lokacijska dokumentacija glede na terenske in krajevne razmere ter v skladu z normativi, ki jih določajo predpisi.

16. člen

Na območjih, namenjenih pretežno za industrijo, je treba z urbanističnim načrtovanjem omogočiti zdravo in humano delovno okolje ter čim boljše pogoje za načrtovano proizvodnjo.

17. člen

Z urbanističnim načrtovanjem je treba določiti pogoje za ureditev prometa z javnimi prevoznimi sredstvi ter pogoje za ureditev poti za pešce in kolesarje.

Pri razmeščanju parkirnih površin za osebne avtomobile in določanju njihove velikosti je treba upoštevati značaj in funkcijo obravnavanega območja ter število in gostoto prebivalcev oziroma delovnih mest in število obiskovalcev na tem območju. Parkirne površine morajo biti razmeščene tako, da ne vplivajo škodljivo na naravno in kulturno dediščino in da ne motijo delovnega in bivalnega okolja.

18. člen

Z urbanističnim načrtovanjem je treba v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih predvideti ureditev zelenih površin za rekreacijo na prostem, za varovanje in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja ter za preprečitev ali zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in vojnih dejstvovanj.

19. člen

V naseljih in na drugih poselitvenih območjih je treba z urbanističnim načrtovanjem zagotoviti primerno komunalno opremljenost, predvsem pa zdravo pitno vodo in električno energijo. Z ustrezno razmestitvijo objektov je treba omogočiti smotrno porabo energije in izkoriščanje obnovljivih energetskih virov.

20. člen

Površine za rekreacijo in počitek je treba načrtovati tako, da bodo omogočene zdrave življenjske razmere za prebivalce ter pri tem upoštevati značilne krajinske kvalitete in z delom pridobljene vrednote človekovega okolja.

Površine za rekreacijo in počitek se načrtujejo za stanovanjska območja, za območja z večjo koncentracijo delovnih mest, za naselja kot celoto in kot rekreacijska območja širšega pomena.

III. PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI

21. člen

Prostorski izvedbeni akti po tem zakonu so:

-

prostorski ureditveni pogoji in

-

prostorski izvedbeni načrti.

22. člen

S prostorskimi izvedbenimi akti se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana podrobneje obdelajo v srednjeročnem družbenem planu družbenopolitične skupnosti sprejete odločitve o graditvi, širitvi in prenovi naselij ter drugih posegih v prostor.

1. Strokovne podlage za prostorske izvedbene akte

23. člen

Prostorski izvedbeni akti se pripravljajo na podlagi podatkov o naravnih lastnostih prostora in o obstoječi in predvideni rabi prostora ter ob upoštevanju strokovnih podlag, ki so bile pripravljene za dolgoročni in srednjeročni družbeni plan ter posebnih strokovnih podlag, ki so določene v programu priprave prostorskih izvedbenih aktov.

S posebnimi strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka se podrobneje razčlenijo naravne lastnosti in ustvarjene razmere na območju, za katero se pripravlja prostorski izvedbeni akt, ugotovijo vplivi predvidenih prostorskih ureditev na okolje ter možnosti za realizacijo odločitev, sprejetih v srednjeročnih družbenih planih.

24. člen

Prostorski izvedbeni akti se grafično prikažejo na reambuliranih temeljnih topografskih načrtih obstoječega stanja, dopolnjenih s katastrskimi podatki o parcelah.

Merilo načrtov iz prejšnjega odstavka se določi glede na potrebno podrobnost obdelave.

2. Prostorski ureditveni pogoji

25. člen

Območja občine, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, ter območja, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti načrti še ne bodo sprejeti v tekočem planskem obdobju, se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

Prostorski ureditveni pogoji se pripravijo za posamezno prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje izven ureditvenih območij naselij, za ureditveno območje naselja ali za posamezno funkcionalno zaokroženo območje v naselju.

Na ureditvenih območjih naselij ali posameznih funkcionalno zaokroženih območjih v naseljih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, so dopustne komunalne ureditve in adaptacije, dozidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav, ki so nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, kakor tudi gradnje, ki pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur.

26. člen

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ob upoštevanju strokovnih podlag iz 23. člena tega zakona podrobneje določajo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za posege v prostor ter ukrepi za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, zlasti pa:

-

merila in pogoji za graditev ali prenovo objektov in naprav glede na njihovo lego, funkcijo, velikost in oblikovanje;

-

merila in pogoji za izvajanje drugih posegov, ki trajno spreminjajo prostor;

-

merila za določanje gradbenih parcel;

-

merila in pogoji za komunalno urejanje stavbnih zemljišč;

-

merila in pogoji za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja;

-

druga merila in pogoji za usklajevanje različnih interesov pri gradnji objektov ali naprav oziroma pri drugih posegih v prostor.

Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za posamezen objekt ali drug poseg v prostor na območju, ki ga urejajo.

3. Prostorski izvedbeni načrti

27. člen

S prostorskimi izvedbenimi načrti se urejajo območja, ki so s srednjeročnim družbenim planom predvidena za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor.

Prostorski izvedbeni načrti so:

1.

zazidalni načrti za nova naselja ali za posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter za turistična in industrijska območja zunaj ureditvenih območij naselij;

2.

ureditveni načrti za prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno asanacijo v ureditvenih območjih naselij in v drugih poselitvenih območjih, za urejanje zelenih in rekreacijskih površin ter za urejanje drugih posegov v prostor, ki niso graditev;

3.

lokacijski načrti za posamezne infrastrukturne objekte in naprave.

28. člen

S prostorskim izvedbenim načrtom se podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski, gradbeno tehnični, tehnološki in drugi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepi za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. S prostorskim izvedbenim načrtom se tudi podrobneje določijo pogoji za opremljanje s prometnimi, energetskimi, komunalnimi in drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami, ki so potrebni za normalno bivanje in delo na obravnavanem območju.

Prostorski izvedbeni načrt je podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja ter za parcelacijo zemljišč.

29. člen

Prostorski izvedbeni načrt povzema usmeritve iz dolgoročnega plana družbenopolitične skupnosti in odločitve iz srednjeročnega družbenega plana, ki se nanašajo na obravnavano območje.

Pri pripravi prostorskih izvedbenih načrtov se upoštevajo obstoječe komunalne gradnje ter ugotovitve v strokovnih podlagah iz 23. člena tega zakona.

Na podlagi usmeritev in odločitev iz prvega odstavka ter ugotovitev iz drugega odstavka tega člena se v prostorskem izvedbenem načrtu določijo prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev ter na njihovi osnovi razčlenijo in prikažejo:

-

vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednimi območji;

-

rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena in plodne zemlje;

-

rešitve za varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja;

-

potrebne vodnogospodarske ureditve;

-

zasnova ureditve zelenih površin;

-

načrti gradbenih parcel;

-

tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel;

-

ocena stroškov za izvedbo načrta;

-

etape izvajanja načrta.

Prostorski izvedbeni načrt vsebuje tudi obrazložitev in soglasja, ki so jih v skladu z zakonom dali pristojni organi, organizacije in skupnosti.

Prostorski izvedbeni načrt ima v posebni prilogi prostorske ureditve in ukrepe za obrambo in zaščito, ki obsegajo tudi zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin. Usklajenost prostorskih ureditev in ukrepov s planskimi odločitvami in s potrebami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite presoja za zadeve ljudske obrambe pristojni upravni organ.

30. člen

V zazidalnem načrtu se prostorski pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona določijo:

-

z zazidalno situacijo, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja;

-

s funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami objektov in naprav;

-

z rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.

31. člen

V ureditvenem načrtu se prostorski pogoji iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona določijo:

-

s spomeniško-varstveno, gradbeno-tehnično in vsebinsko valorizacijo zgrajene strukture ter z rešitvami v zvezi z njeno prenovo;

-

z ureditveno situacijo naselja ali dela naselja, s katero se določijo namenska raba površin ter funkcionalne in oblikovalske rešitve območja;

-

s funkcionalnimi in oblikovalskimi rešitvami predvidenih objektov in naprav;

-

z rešitvami v zvezi s prenovo, dograditvijo in novogradnjo prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.

32. člen

V lokacijskem načrtu se prostorski pogoji iz tretjega odstavka 29. člena tega zakona določijo:

-

z ureditveno situacijo, kjer so prikazane tehnične rešitve, iz katerih so razvidni funkcija in položaj objekta ali naprave, njegovi vplivi na obstoječe objekte in naprave ter na okolje;

-

z rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez, ki je potrebno za delovanje predvidenega objekta ali naprave;

-

z rešitvami, ki se nanašajo na prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov ali naprav in so potrebne za realizacijo predvidenega objekta ali posega.

33. člen

Če so na območju dveh ali več občin načrtovani raba skupnih naravnih virov ali gradnja objektov in naprav ter drugi posegi v prostor, zlasti pa gradnja prometnih, energetskih, komunalnih in drugih sistemov, te občine sodelujejo med seboj pri pripravi in usklajevanju prostorskih izvedbenih načrtov.

V primerih iz prejšnjega odstavka občine sodelujejo med seboj tudi pri pripravi strokovnih podlag iz 23. člena tega zakona.

4. Priprava in sprejem prostorskih izvedbenih aktov

34. člen

Po sprejetju srednjeročnega družbenega plana občine sprejme izvršni svet občinske skupščine, v skladu s sprejetimi planskimi akti občine in ob upoštevanju planov ustreznih samoupravnih organizacij in skupnosti, program priprave prostorskih izvedbenih aktov.

V primerih iz prejšnjega člena pripravijo izvršni sveti občinskih skupščin skupen program priprave prostorskega izvedbenega akta.

35. člen

V programu priprave prostorskih izvedbenih aktov so navedeni organi, organizacije oziroma skupnosti, od katerih je treba pridobiti soglasja k osnutkom prostorskih izvedbenih aktov.

Organi, organizacije oziroma skupnosti iz prejšnjega odstavka določijo pred začetkom priprave prostorskega izvedbenega akta pogoje, ki jih mora pripravljalec prostorskega izvedbenega akta upoštevati pri njegovi pripravi.

36. člen

S programom priprave prostorskih izvedbenih aktov določi izvršni svet tudi način pridobitve strokovnih rešitev za prostorske izvedbene načrte.

Za zazidalne oziroma ureditvene načrte se pripravijo praviloma variantne strokovne rešitve. Te rešitve se za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi oziroma prostorskimi ureditvami pridobijo z javnim natečajem, ki ga razpiše izvršni svet. Izvršni svet imenuje tudi strokovno telo, ki strokovno oceni tako pridobljene rešitve.

Z natečajem pridobljene rešitve se skupaj s strokovnim mnenjem javno razgrnejo. Trajanje razgrnitve določi izvršni svet glede na zahtevnost predvidenih prostorskih ureditev, vendar razgrnitev ne sme trajati manj kot 14 dni. Pridobljene rešitve obravnavajo delovni ljudje in občani v zainteresiranih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.

O izbiri rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega izvedbenega načrta, odloči izvršni svet občinske skupščine.

37. člen

Ko izvršni svet občinske skupščine ugotovi, da je osnutek prostorskega izvedbenega akta pripravljen v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana, v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine in v skladu z zakonom, odredi, da se javno razgrne na sedežu občinske skupščine ter v prizadetih krajevnih skupnostih, lahko pa tudi v zainteresiranih organizacijah združenega dela. Razgrnitev traja najmanj en mesec.

Javno razgrnjeni osnutek prostorskega izvedbenega akta obsega krajšo obrazložitev načrtovanih rešitev in tiste grafične priloge in druge prikaze, iz katerih so razvidne načrtovane rešitve in njihovi vplivi na bivanje in delo, možnosti in posledice njihove etapne izvedbe ter posledice teh rešitev na lastninska razmerja.

38. člen

Med javno razgrnitvijo se osnutek prostorskega izvedbenega akta tudi javno obravnava.

O pričetku in trajanju javne razgrnitve osnutka in o času javne. obravnave morajo biti na primeren način obveščeni občani v krajevnih skupnostih ter delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih.

39. člen

Po preteku javne razgrnitve obravnava izvršni svet občinske skupščine pripombe in predloge ter zavzame do njih stališče. Na podlagi teh stališč se osnutek prostorskega izvedbenega akta dopolni, pridobe soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti ter pripravijo druge potrebne tehnične rešitve. Tako dopolnjeni osnutek pošlje izvršni svet občinski skupščini.

Občinska skupščina sprejme prostorski izvedbeni akt z odlokom.

40. člen

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih občinska skupščina določi:

-

meje obravnavanega območja;

-

funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega;

-

pogoje za urbanistično oblikovanje obravnavanega območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov oziroma posegov v prostor na tem območju;

-

druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih posegov.

V odloku o prostorskem izvedbenem načrtu pa občinska skupščina poleg določb iz prejšnjega odstavka določi še:

-

etapnost izvedbe posega;

-

režim in začasno namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi fazi;

-

obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega izvedbenega načrta.

Odlok določi tudi tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov oziroma naprav, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi prostorskega izvedbenega akta.

Z uporabo toleranc iz prejšnjega odstavka se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Z uporabo toleranc se tudi ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

41. člen

Po sprejetju srednjeročnega družbenega plana Socialistične republike Slovenije, sprejme Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije v sodelovanju z izvršnimi sveti prizadetih občin in s prizadetimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi program priprave prostorskih izvedbenih načrtov, ki jih po določbah srednjeročnega družbenega plana sprejme Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Osnutek prostorskega izvedbenega načrta pošlje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije prizadetim občinam v javno razgrnitev in obravnavo najmanj za mesec dni. Po preteku javne razgrnitve oblikujejo izvršni sveti občinskih skupščin stališča in predloge k osnutku prostorskega izvedbenega načrta in jih pošljejo Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije.

Prostorski izvedbeni načrt sprejme Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije z odlokom.

42. člen

Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)

Časovnica