TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba prve stopnje spremeni v točkah I. in III. tako, da: - se zavrne tožbeni zahtevek, kot je vsebovan v točki I.1. sodbe prve stopnje; - se ugodi tožbenemu zahtevku, kot je vsebovan v točki III. in je dolžan P.K. izprazniti stanovanje št. 4 na naslovu P. in ga izpraznjenega oseb in stvari izročiti Republiki Sloveniji v 15 dneh; - se izrek o stroških, vsebovan v točki I.2. glasi tako, da je P.K. dolžan Republiki Sloveniji povrniti njene pravdne stroške v znesku 125.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2001 do plačila, Republika Slovenija pa S.K. njegove pravdne stroške v znesku 32.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.11.2001, vse v 15 dneh.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba prve stopnje v točki II.

 

Lastnik stanovanja je moral skleniti najemno pogodbo s prejšnjim imetnikom stanovanja v roku šest mesecev (1. odst. 147. čl. SZ), ki je za vojaška stanovanja začel teči po uveljavitvi Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA (3. odst. 2. čl.), torej 8.1.1993. Najemnik je svojo pravico do sklenitve pogodbe lahko uveljavljal s tožbo. Ker za zastaranje terjatve na sklenitev pogodbe zakon ne predpisuje posebnega zastaralnega roka, ta terjatev najemnika zastara v splošnem zastaralnem roku petih let (371. čl. ZOR). Tako od uveljavitve Uredbe kot tudi od izteka roka, v katerem bi moral lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo iz 1. odst. 147. čl. SZ, je zastaralni rok že potekel, saj je bila tožba za sklenitev pogodbe vložena šele 18.5.2001. Tedaj je torej pravica zahtevati izpolnitev obveznosti že prenehala (1. odst. 360. čl. ZOR).