Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 49-2593/1997, stran 4240 DATUM OBJAVE: 8.8.1997
VELJAVNOST: od 16.8.1997 do 12.8.2005 / UPORABA: od 1.9.1997 do 12.8.2005
RS 49-2593/1997
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 13.8.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
2593. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) ter prvega odstavka 75. in desetega odstavka 79. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju
o preverjanju in ocenjevanju znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje v naslednji letnik v nižjih in srednjih poklicnih ter srednjih tehniških in drugih strokovnih šolah (v nadaljnjem besedilu: šole).
2. člen
(pristojnost za preverjanje in ocenjevanje znanja)
Znanje preverja in ocenjuje učitelj ali izpitna komisija.
Pri praktičnem izobraževanju pri delodajalcu preverja in ocenjuje znanje mojster ali njemu po izobrazbi ustrezen strokovni delavec.
3. člen
(veljavnost pravilnika)
Pravilnik velja za dijake in vajence (v nadaljnjem besedilu: dijaki) ter odrasle.
Za odrasle se uporabljajo določila tega pravilnika ob upoštevanju andragoških načel.
II/1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
4. člen
(načini in oblike)
Preverja in ocenjuje se znanje, določeno s katalogi znanja in izpitnimi katalogi. Pri tem se uporabljajo ustrezne oblike in metode in upoštevajo sodobna pedagoška, psihološka in andragoška načela.
V šoli se znanje preverja in ocenjuje pri pouku posameznega predmeta, drugih sestavinah izobraževalnega programa ali pri izpitu. Preverjajo in ocenjujejo se ustni odgovori ali pisni izdelki, vaje, seminarske ali projektne naloge, grafični, praktični in drugi izdelki ter storitve, zagovori, nastopi in podobno.
5. člen
(načela preverjanja in ocenjevanja)
Pri preverjanju in ocenjevanju znanja učitelj:
-
upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, obvladovanje praktičnih veščin in postopkov,
-
upošteva sposobnost uporabe znanja, analize, sinteze in interpretacije ter druge sposobnosti in spretnosti,
-
uporablja, glede na učne vsebine, različne načine preverjanja in ocenjevanja,
-
omogoča dijaku in vajencu kritično samopreverjanje in samoocenjevanje,
-
spoštuje osebnostno integriteto dijakov in vajencev in njihovo različnost ter pripomore k demokratizaciji odnosov med dijaki in učitelji oziroma vajenci.
6. člen
(preverjanje znanja)
S preverjanjem znanja se v povezavi z učnimi cilji ugotavljata obseg in raven znanja in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje pred, med ter ob koncu posredovanja učnih vsebin.
Pred posredovanjem novih učnih vsebin in veščin se ugotavlja predznanje.
Med posredovanjem novih učnih vsebin, zlasti pri ponavljanju in utrjevanju, se ugotavlja njihovo razumevanje ter analizirajo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih jih dijak slabo ali ne razume.
Ob koncu posredovanja novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje celotne učne vsebine in aktivno znanje.
7. člen
(ocenjevanje znanja)
Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja in se opravi po preverjanju in utrjevanju učnih vsebin.
8. člen
(dijaki s posebnimi potrebami)
Pri dijaku s posebnimi potrebami je treba upoštevati njegove posebnosti, znanje pa preverjati in ocenjevati v skladu s posebnimi predpisi.
9. člen
(ocenjevalci)
Dijakovo znanje ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje, če s tem pravilnikom ni določeno drugače.
Če predmet poučujeta dva ali več učiteljev, se o skupni oceni dogovorijo. Če dogovora ne dosežejo, odloči o končni oceni oddelčni učiteljski zbor. Za pozitivno končno oceno morajo biti pozitivno ocenjeni vsi deli predmeta, ki jih poučujejo različni učitelji.
Če je z izobraževalnim programom določeno, da se vaje ocenjujejo in pri vajah sodeluje strokovni sodelavec, vaje oceni učitelj na podlagi utemeljenega pisnega predloga strokovnega sodelavca.
Pri izpitih in drugih oblikah ocenjevanja znanja, ki se opravljajo pred komisijo, ocenjuje znanje izpitna komisija. Dijaka oceni na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. Izpraševalec je učitelj, ki v oddelku poučuje predmet, iz katerega dijak opravlja izpit. V njegovi odsotnosti ravnatelj določi za izpraševalca drugega učitelja, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje za učitelja tega predmeta.
O doseženem uspehu obvesti kandidata predsednik izpitne komisije takoj po končanem izpitu ali drugi obliki ocenjevanja znanja.
10. člen
(javnost ocenjevanja)
Pri ocenjevanju dijakovega znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj dijaka:
-
seznani z načini ocenjevanja in se z njim dogovori o datumih oziroma rokih ocenjevanja,
-
seznani z obsegom učne snovi, ki jo ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju,
-
seznani z merili za ocenjevanje,
-
ocenjuje v oddelku oziroma v učni skupini,
-
obvešča o dobljenih ocenah.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov dijakovo znanje oceniti takoj po končanem izpraševanju, pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov pa najkasneje v sedmih dneh potem, ko jih dijak odda.
Ocene učitelj vpiše v predpisano dokumentacijo takoj, ko dijaka oceni.
11. člen
(pravica do vpogleda)
Dijaku je treba omogočiti vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke. V njih morajo biti ustrezno označene napake, tako da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju.
Na pisno zahtevo staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka (v nadaljnjem besedilu: starši) izda šola fotokopijo njegovega pisnega ali drugega izdelka. Pisne oziroma druge izdelke učitelj hrani do konca šolskega leta oziroma do roka za ugovor oziroma do konca postopka. Na željo dijaka jih šola vrne še sedem dni po tem roku.
Dijakovi starši in vzgojitelji v dijaških domovih, če tako določa učna pogodba pa tudi delodajalec, imajo pravico, da se med šolskim letom na govorilnih urah ali na roditeljskih sestankih seznanijo z njegovim uspehom in do vpogleda v redovalnico.
12. člen
(obveščanje o uspehu)
Šola mora ob koncu ocenjevalnega obdobja pisno obvestiti dijaka in njegove starše o ocenah, doseženih pri posameznih predmetih, ob koncu pouka v šolskem letu oziroma po opravljenih izpitih pa tudi o splošnem učnem uspehu.
13. člen
(lestvica ocen)
Znanje se ocenjuje z ocenami od 1 do 5 in sicer: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). Znanje pri praktičnem izobraževanju pri delodajalcu se ocenjuje z oceno “opravil”.
“Nezadostno (1)” je negativna ocena, ostale pa so pozitivne. Podatek o opravljenih oziroma neopravljenih obveznih izbirnih vsebinah se v ustrezno dokumentacijo vpiše z besedami: opravil oziroma ni opravil.
Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov se mora uspeh, ki je skladno s katalogi znanja oziroma izpitnimi katalogi izražen v odstotkih oziroma točkah, izraziti tudi z ocenami od 1 do 5.
14. člen
(ocenjevalna obdobja in roki za ocenjevanje)
V šolskem letu so praviloma tri ocenjevalna obdobja. Če traja teoretični pouk manj kot tri mesece, je to eno ocenjevalno obdobje, praktično izobraževanje pri delodajalcu pa drugo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko šola s soglasjem ministra določi ocenjevalna obdobja drugače.
Roke za pisanje pisnih izdelkov ali njihovo izdelavo učitelj napove ob začetku ocenjevalnega obdobja, najpozneje pa sedem dni vnaprej, in jih vpiše v dnevnik.
Če dijak pri prvem ocenjevanju dobi nezadostno oceno, ga mora učitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj še enkrat.
Najmanj enkrat v ocenjevalnem obdobju, v katerem se izvaja teoretični pouk, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče. Če so v šolskem letu tri ocenjevalna obdobja, se pri posameznem predmetu ocenijo ustni odgovori najmanj dvakrat v šolskem letu.
Dijaku, ki v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen, učitelj v dogovoru z njim določi rok za ocenjevanje.
Dijak, ki ni ocenjen do konca pouka, je neocenjen in opravlja predmetni izpit iz celotne snovi. Če je dijak neocenjen v enem ocenjevalnem obdobju, v drugih pa ima pozitivno oceno, obsega predmetni izpit le snov tega obdobja.
Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri posameznem predmetu, se pri tem predmetu ne oceni.