TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s pravnomočno sodbo kršena 2. točka prvega odstavka 111. člena v zvezi s 95. členom Zakona o javnem naročanju.

95. člen ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku i.) vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in ii.) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.

V postopku oddaje javnega naročila je naročnik izhajal iz (fiksnega) časovnega okvirja 24 mesecev, v katerem bo potreboval (okvirno) količino blaga in je bila takšna pogajalska zahteva (oziroma potreba) naročnika znana vsem ponudnikom, kar pomeni, da si je z določitvijo novega, 36 mesečnega, pogodbenega roka ponudnik de facto izpogajal daljši rok dobave (okvirne) količine blaga. Izhajajoč iz tega sta sodišči nižjih stopenj pravno napačno razlagali časovni aneks, saj sta se osredotočili samo na pojem bistvenih sestavin po pravilih obligacijskega prava, pri tem pa spregledali prav(n)o naravo osnovne pogodbe, ki ni klasična kupoprodajna, temveč javno-naročniška in kot taka izvira iz kogentnih določb ZJN-3, kar pomeni, da je ob presoji dopustnih sprememb (konkretno pogodbenega roka) podvržena režimu 95. člena ZJN-3.

Načela transparentnosti, enakopravnosti in zagotavljanja konkurence četrti odstavek 95. člena ZJN-3 ne varuje v smislu, da do njihovih kršitev pride šele ob dejansko nastali škodi ostalim ponudnikom oziroma pri zaključku, da bi sprememba pogodbe zagotovo omogočila drugačno izbiro (ponudnika ali ponudbe), temveč zakon na restriktiven način predvideva kršitev omenjenih načel (in svoboščin prostega trga EU) že s pogojnim vplivom spremembe. Če je torej sprememba pogodbe o javnem naročilu takšna, da bi lahko vplivala (ne pa šele, ko oziroma če je dejansko vplivala) na drugačno izbiro ponudnika oziroma ponudbe, potem se šteje takšna sprememba za bistveno (a. točka četrtega odstavka 95. člena ZJN-3). Zadošča že objektivna možnost izbire drugega ponudnika, sprejem druge ponudbe oziroma udeležbe drugih ponudnikov.

V primeru sklenitve časovnega aneksa zaradi mile zime ni mogoče govoriti o časovni sklenitvi aneksa pod vplivom višje sile v smislu nenadnega, nepričakovanega in hkrati škodnega dogodka kot je na primer potres, vojna, požar ali poplave, ki bi znatno otežil ali onemogočil izvajanje javne službe. Glede na to, da je okoliščino možnega nastopa mile zime naročnik predvideval že ob prvotni oddaji javnega naročila, pogoj za dopustno spremembo pogodbe o javnem naročilu tudi v luči 3. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 (predstavljen v 8. točki te obrazložitve, gre za spremenjene okoliščine) ni bil izpolnjen.