Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 79-3883/2002, stran 8634 DATUM OBJAVE: 11.9.2002

VELJAVNOST: od 1.1.2003 do 12.9.2008 / UPORABA: od 1.1.2003 do 12.9.2008

RS 79-3883/2002

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 13.9.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 13.9.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3883. Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge
Na podlagi tretjega odstavka 25. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. Uvodne določbe

1. člen

(Vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik podrobneje predpisuje pogoje za določitev kraja nivojskega prehoda ceste preko železniške proge in njegovega tehničnega zavarovanja oziroma prostorske, gradbene, prometne, tehnične in varnostne pogoje na nivojskih prehodih.

(2)

Pravilnik velja za proge javne železniške infrastrukture, proge drugih železnic in industrijske tire.

2. člen

(Pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

Nivojski prehod je križanje železniške proge in javne ceste ali nekategorizirane ceste, ki je dana v uporabo za cestni promet v istem nivoju (v nadaljevanju: NPr).

2.

Cestni signal je svetlobni prometni znak, ki napoveduje približevanje vlaka oziroma spustitev zapornic ali polzapornic. Namenjen je zavarovanju NPr.

3.

(Pol)zapornice so zapornice in polzapornice po pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. To so drogovi, ki, kadar so v spodnji vodoravni legi, zapirajo cestišče.

4.

Deljene zapornice so zapornice, ki so izvedene tako, da ločeno in časovno zakasnjeno zapirajo najprej desno, nato pa še levo polovico vozišča s strani približevanja cestnih vozil k NPr.

5.

Povprečni letni dnevni promet – v nadaljevanju: PLDP vlakov in cestnih vozil.

6.

Nevarno območje NPr je del ceste med mejo najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav, ki je 3 metre od najbližje tirnice oziroma 3,75 m od osi najbližjega tira na strani približevanja NPr (“Andrejev križ“, pogon (pol)zapornic itd.) in mejo nevarnega območja, ki je 2 metra za zadnjo tirnico oziroma 2,75 m od osi zadnjega tira pri oddaljevanju od NPr (slika 1).
&fbco;binary entityId="12e664f4-27e9-4f4b-b614-f311dbc12d31" type="gif"&fbcc;

7.

Vklopno mesto je mesto na progi oziroma tiru, toliko oddaljeno od NPr, da zagotavlja celoten proces vklopa zavarovanja NPr. Opremljeno je z napravami za detekcijo železniških vozil oziroma koles železniških vozil, ki pri avtomatskih napravah za zavarovanje NPr ob navozu železniškega vozila vklopijo zavarovanje.

8.

Približevalno območje je del proge oziroma tira pri NPr, zavarovanih z avtomatskimi napravami med vklopnim mestom in NPr, po katerem se vlak približuje NPr.

9.

Oddaljevalno območje je del proge oziroma tira pri NPr, zavarovanih z avtomatskimi napravami med NPr ter vklopnim mestom za vožnje vlakov iz nasprotne smeri, po katerem se vlak oddaljuje od NPr.

10.

Izklopno mesto je mesto na progi oziroma tiru pri NPr, zavarovanih z avtomatskimi napravami neposredno na njem oziroma ob križanju ceste in proge, opremljeno z napravo/napravami za detekcijo železniških vozil, ki služijo za avtomatski izklop zavarovanja, ko ga/jih vlak prevozi.

11.

Signalnovarnostne naprave so železniške naprave, grajene po posebej predpisanih pravilih in standardih signalnotehnične varnosti (sistem “varne okvare“ – “Fail safe“ sistem). To pomeni, da se mora vsaka predvidljiva kritična nepravilnost odražati tako, da varnost prometa ne more biti ogrožena, in praviloma privede do zaustavitve prometa.

12.

Prepeljevalna pot je/so tirni odsek/odseki ali kretnica/kretnice za mestom, pri katerem mora vlak ustaviti in vožnja po njih za ta vlak ni predvidena, morajo pa biti prosti in zavarovani iz varnostnih razlogov. Dolžino prepeljevalne poti določajo železniški predpisi.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo:

-

predpisi o javnih cestah;

-

predpisi o varnosti cestnega prometa;

-

predpisi o varnosti v železniškem prometu;

-

predpisi o železniškem prometu.

2. Prostorski pogoji

3. člen

(Načini omejitve števila NPr)
Število NPr mora biti omejeno na najnujnejši obseg, kar se doseže predvsem:

-

z ukinitvami NPr;

-

z ureditvijo povezovalnih cest med NPr in preusmeritvami cestnega prometa na en skupni NPr, ki omogoča največjo varnost pri prečkanju;

-

z omejitvami gradnje novih NPr;

-

s prostorskim planiranjem;

-

z izgradnjo izvennivojskih križanj (nadvozi – podvozi).

4. člen

(Določitev najmanjših razdalj med sosednjimi NPr)

(1)

V skladu s prejšnjim členom tega pravilnika je treba razdalje med obstoječimi NPr povečati tako, da bodo znašale najmanj:

-

1.000 metrov na odsekih prog z največjo dovoljeno progovno hitrostjo do vključno 100 km/h;

-

1.500 metrov na odsekih prog z največjo dovoljeno progovno hitrostjo do vključno 120 km/h, oziroma

-

2.000 metrov na odsekih prog z največjo dovoljeno progovno hitrostjo nad 120 km/h.

(2)

Izjemoma je razdalja med dvema sosednjima NPr iz prejšnjega odstavka tega člena lahko manjša, če je gradnja povezovalnih poti znatno otežena ali njihova dolžina presega 4 km, merjeno od NPr od ene do druge strani proge, in to:

-

700 metrov na odsekih prog z največjo progovno hitrostjo do vključno 100 km/h;

-

1.000 metrov na odsekih prog z največjo dovoljeno progovno hitrostjo do vključno 120 km/h, oziroma

-

1.500 metrov na odsekih prog z največjo dovoljeno progovno hitrostjo nad 120 km/h.

5. člen

(Določitev najmanjših razdalj med sosednjimi NPr samo za pešce)
Razdalja med NPr, ki je namenjen več različnim udeležencem v cestnem prometu, in NPr, ki je namenjen samo pešcem ali med izvennivojskim prehodom in NPr, ki je namenjen samo pešcem, ali med dvema sosednjima NPr, ki sta namenjena samo pešcem, ne sme biti manjša od:

-

500 metrov na glavnih progah in

-

250 metrov na regionalnih progah.

6. člen

(Pogoji za izgradnjo nadomestnih povezovalnih cest)

(1)

Pri gradnji nadomestnih povezovalnih cest morata biti širina in kategorija povezovalne ceste najmanj enaka kot cesta, ki se preusmerja na drug prehod.

(2)

Pri novogradnjah in preusmeritvah je ceste višje kategorije prepovedano preusmerjati k NPr na cesti nižje kategorije.

7. člen

(Prepovedi in pogoji graditve novih NPr)

(1)

Na glavni progi se ne smejo graditi novi NPr, razen če gre za nadomestni NPr, ki mora biti zavarovan.

(2)

Na regionalni progi se smejo graditi izključno zavarovani NPr, in to pod naslednjimi pogoji:

-

če železniški promet ne presega 70 vlakov PLDP;

-

če največja dovoljena progovna hitrost ne presega 120 km/h;

-

če na oddaljenosti 2.000 metrov ni drugega zavarovanega NPr ali izvennivojskega križanja;

-

če gostota cestnega prometa ne presega povečanja PLDP nad 2.500 motornih vozil oziroma to v obdobju 5 let ni predvideno;

-

če na takem mestu ni že načrtovana gradnja izvennivojskega križanja;

-

če zavarovanje NPr za posamezen vlak ne bo vključeno več kot 90 sekund;

-

če investicijski poseg gradnje zavarovanega NPr izkazuje ekonomsko upravičenost naložbe po določilih uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS, št. 82/98).

(3)

Na progah je dopustna gradnja začasnega, samo zavarovanega NPr za čas in potrebe obnovitvenih del, gradenj objektov, rekonstrukcij ipd. Tak NPr se zavaruje na način in za obdobje, ki ga določi komisija iz 109. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: ZVZP). Tak NPr je treba odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bil vzpostavljen, razen če komisija, imenovana na podlagi predpisa o varnosti v železniškem prometu, ne določi drugače.

3. Gradbeni pogoji

8. člen

(Določitev gradbenega območja NPr)
NPr se v gradbenem smislu šteje kot cestišče preko proge in 3 metre od osi skrajnih tirov z obeh strani NPr na celotni širini cestišča.

9. člen

(Določitev pogojev vzdrževanja NPr)
NPr mora biti zgrajen in vzdrževan tako, da tako železniški kot cestni promet lahko potekata varno in nemoteno ter da je prehod cestnih vozil s predpisano dovoljeno hitrostjo neoviran na celotni širini vozišča, vključno z morebitnimi kolesarskimi stezami, pločniki, bankinami in vsemi napravami za odvod meteornih voda.

10. člen

(Oddaljenost cestnih križišč od NPr)

(1)

Križišče cest mora biti oddaljeno od proge toliko, da znaša dolžina dela ceste, ki križa železniško progo, od meje najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav od proge oziroma od (pol)zapornice na izstopni strani NPr do prometnega znaka “križišče s prednostno cesto“ ali prometnega znaka “Ustavi!“ najmanj 25 metrov.

(2)

Določba prejšnjega odstavka tega člena se ne uporablja, če je cesta enosmerna v smeri od križišča do NPr.

11. člen

(Določitev gradbenih karakteristik cest preko NPr)
Gradbene karakteristike vozišča ceste na NPr morajo biti usklajene s pravili projektiranja cest v smislu niveletnega poteka cest, poleg tega pa:

-

mora biti najmanj med obema mejama najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav od tira z obeh strani proge vozišče v nivoju zgornjega roba tirnice;

-

cesta na dolžini najmanj 20 metrov od NPr ne sme biti v vzdolžnem nagibu več kot 3%.

12. člen

(Določitev kota križanja ceste in proge)

(1)

Križanje ceste s progo mora biti pod pravim kotom.

(2)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je na zavarovanem NPr ta kot lahko tudi 90°±15°.

(3)

Če konfiguracija terena ne dopušča, da bi se dosegel kot iz prejšnjega odstavka, ali če bi bila izgradnja ali rekonstrukcija takega NPr povezana z nesorazmerno visokimi stroški, je lahko kot med osjo ceste in osjo železniške proge na zavarovanem NPr tudi manjši od 75 stopinj, vendar ne manjši od 60 stopinj.

13. člen

(Določitev širine vozišča cest preko proge)

(1)

Vozišče ceste na NPr ne sme biti ožje od 3 metrov vsaj med mejama najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav od tira z obeh strani proge.

(2)

Vozišče ceste na NPr, katere širina v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena ne presega 6 metrov mora imeti na desni strani v smeri vožnje cestnih vozil najmanj na dolžini 20 metrov z obeh strani proge od meje najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav od tira izogibališče take širine, da skupaj s širino vozišča znaša vsaj 6 metrov.

(3)

Širina vozišča ceste na NPr v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena v nobenem primeru ne sme biti manjša od širine obstoječe ceste pred NPr in za njim.

14. člen

(Ostali gradbeni predpisi za NPr)
Gradbene pogoje za NPr, ki niso določeni v tem pravilniku, obravnavajo predpisi o projektiranju, gradnji in vzdrževanju spodnjega in zgornjega ustroja železniških prog in signalnovarnostnih naprav.

4. Cestni prometni pogoji

15. člen

(Določitev območja NPr v cestnoprometnem smislu)
V cestnoprometnem smislu je območje NPr določeno od prvega prometnega znaka za približevanje prehodu ceste čez železniško progo do meje najmanjše oddaljenosti stabilnih objektov in naprav od tira na strani oddaljevanja od NPr ali (pol)zapornice na strani oddaljevanja od NPr.

16. člen

(Označbe na cestnem vozišču pred NPr)

(1)

Na cestiščih z utrjenim voziščem (asfalt, cementbeton) morata biti smerni vozišči na strani približevanja NPr najmanj na dolžini 50 metrov pred NPr med seboj ločena z ločilno neprekinjeno črto. Kjer tehnični parametri ceste tega ne omogočajo, sme biti dolžina tudi krajša, a ne krajša od 25 metrov.

(2)

Z obeh strani NPr, zavarovanega samo s polzapornicami, na katerem je največja dovoljena progovna hitrost večja od 120 km/h, morata biti smerni vozišči ločeni najmanj z ločilno črto vsaj na razdalji 50 metrov pred prehodom. Kjer pa razmere dopuščajo in to zahteva prometna varnost, smejo biti na območju približevanja NPr izvedeni ukrepi za umirjanje prometa v skladu s predpisi o cestah.

(3)

Cesta, ki poteka vzdolž proge, od katere se cepi cesta, ki se križa s progo, oddaljenost od križišča pa je manjša od 25 metrov, mora biti opremljena s prometnimi znaki, ki opozarjajo na bližino prehoda ceste čez železniško progo, katerim je dodana dopolnilna tabla, ki označuje smer ali smer in oddaljenost do NPr.

17. člen

(Določitev najmanjše oddaljenosti cestnega križišča od NPr)
Kadar je na cesti, ki se križa z železniško progo, obstoječe cestno križišče oddaljeno od meje manj, kot to določa 10. člen tega pravilnika, mora biti promet na križišču cest urejen tako, da je cesta, ki prečka progo, prednostna, ne glede na kategorijo cest, ki se križajo.

18. člen

(Pogoji odvisnosti semafor – naprave NPr)

(1)

Kadar je križišče cest, na katerem je promet urejen z napravami za dajanje svetlobnih znakov – semaforji, oddaljeno manj kot 50 metrov od NPr, zavarovanega z avtomatskimi napravami, mora biti:

-

med semaforskimi napravami in avtomatskimi napravami za zavarovanje NPr vzpostavljena taka medsebojna tehnična odvisnost, da se najkasneje ob vklopu zavarovanja NPr signalizira prepoved prometa udeležencem v cestnem prometu v smeri proti NPr ter udeležencem cestnega prometa, ki se nahajajo na območju NPr, omogoči čim hitrejša zapustitev območja NPr;

-

v času okvare ali izključitve semaforske naprave prometna ureditev takšna, kot to določa 17. člen tega pravilnika.

(2)

Tehnično rešitev za posamezen NPr skladno s prejšnjim odstavkom tega člena skupno projektno določita upravljavec ceste in upravljavec železniške infrastrukture.

19. člen

(Določitev kriterijev gostote cestnega prometa)
Cestni promet na NPr je:

-

občasen (sezonski) – pldp je do 25 vozil;

-

redek – PLDP je večji od 25 in manjši od 250 vozil;

-

srednji – PLDP je 250 ali večji ter manjši od 2.500 vozil;

-

gost – PLDP je 2.500 ali večji in manjši od 7.000 vozil;

-

zelo gost – PLDP je 7.000 ali več vozil.

5. Železniški prometni pogoji

20. člen

(Določitev kriterijev pogostnosti železniškega prometa)
Železniški promet se ocenjuje kot zelo pogosten, če vozi povprečno letno v 24 urah na progi več kot 70 vlakov (PLDP).

21. člen

(Določitev najmanjše oddaljenosti NPr za železniškim signalom)
Razdalja med železniškim glavnim signalom in zavarovanim NPr za njim mora biti večja od 50 metrov (prepeljevalna pot oziroma varnostni prostor).

22. člen

(Določitev pogojev za dva bližnja NPr sistema s kontrolnimi signali)

(1)

Med železniškim kontrolnim signalom ali pomožnim kontrolnim signalom in pripadajočim NPr na progi ne sme biti še drugega NPr, ki se ne kontrolira s tem signalom.

(2)

Če kontrolni signal kontrolira dva zaporedna NPr, mora biti to na stebru kontrolnega signala označeno.

23. člen

(Delovanje NPr pri zasedenem križanju z vlakom)
Kadar je lokacija predvidenega mesta zaustavitve čela vlaka na progi na oddaljevalnem področju NPr taka, da bi najdaljši vlak s svojim sklepom segal preko križanja ceste in železniške proge, mora biti zavarovanje NPr vključeno toliko časa, dokler je to območje zasedeno.

II. TEHNIČNI POGOJI

1. Cestni signal

24. člen

(Namen in opis cestnega signala)

(1)

Cestni signal, ko je vklopljeno zavarovanje, napoveduje približevanje železniškega vozila oziroma spustitev drogov (pol)zapornic v spodnjo (vodoravno) lego. Sestavljen je iz osnovne trikotne plošče, ki predstavlja osnovo prometnega znaka za nevarnost v obliki enakostraničnega trikotnika, ki ima ob spodnji stranici v vodoravni osi drugo poleg druge vgrajeni dve luči s ščitnikoma ter stebra in temelja v zemlji.

(2)

Luči cestnega signala sta ugasnjeni, kadar zavarovanje NPr ni vklopljeno, ob vklopu zavarovanja pa izmenično utripata s frekvenco 60 utripov na minuto z enako svetlo in temno dobo.

(3)

Velikost, oblika, barva, kolorimetrijske in fotometrijske lastnosti osnovne trikotne plošče cestnega signala morajo ustrezati predpisom za prometne znake na cestah. Steber in hrbtna stran osnovne trikotne plošče cestnega signala s pritrdilno konstrukcijo morajo biti sivi brez sijaja. Oblike, dimenzije in način vgradnje cestnega signala so prikazani v prilogi I., ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)

Luči cestnega signala v osnovni trikotni plošči s stranico 900 mm morata biti premera 200 mm, tista s stranico 1.200 mm pa 300 mm, s kotom svetlobnega snopa več kot 100°.

25. člen

(Jakost svetlobnega toka luči cestnega signala)
Jakost svetlobnega toka luči mora biti določena v tehničnem predpisu in ne sme biti manjša, kot je to predpisano za svetlobne prometne znake za urejanje prometa vozil v cestnem prometu.

26. člen

(Krajevna določitev stojišča cestnega signala)

(1)

Cestni signali se postavljajo pred NPr ob desni strani cestišča v smeri vožnje cestnih vozil z obeh strani NPr, kar predstavlja osnovno zavarovanje.

(2)

Cestni signali morajo biti dobro vidni neprekinjeno vzdolž osi ceste, ki prehaja NPr, na razdalji, ki je enaka najmanj poti ustavljanja vozila, vendar ne na oddaljenosti, manjši od 50 metrov.

27. člen

(Mikrolokacijski pogoji postavitve cestnega signala)

(1)

Vodoravna razdalja med zunanjim robom vozišča oziroma robom robnega ali odstavnega pasu in najbližjim robom prometnega znaka na cestah zunaj naselja mora biti 0,75 metra, na cestah v naselju pa najmanj 0,30 metra, če je cesta omejena z robniki. Os droga cestnega signala ne sme biti več kot 2 metra od roba vozišča oziroma roba robnega odstavnega pasu.

(2)

Spodnji rob osnovne trikotne plošče cestnega signala mora biti na višini 2,25 metra nad površino vozišča. Temelj signala sme biti največ 150 mm nad nivojem terena.