Nalaganje dokumenta...
Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 34-975/2023, stran 3131 DATUM OBJAVE: 24.3.2023
VELJAVNOST: od 25.3.2023 do 5.4.2024 / UPORABA: od 25.3.2023 do 5.4.2024
RS 34-975/2023
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 6.4.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
975. Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2 in 18/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta uredba določa intervencije kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina, ekološko kmetovanje, ekološko čebelarjenje, lokalne pasme in sorte, biotično varstvo rastlin, plačilo za naravne ali druge omejitve in plačila Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: intervencije razvoja podeželja) iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN 2023–2027). SN 2023–2027 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave, spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027) in pri izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: kmetijska svetovalna služba).
(2)
S to uredbo se za intervencije razvoja podeželja določajo namen podpore, upravičenci, finančne določbe, zahteve za izvajanje, pogoji za dodelitev sredstev in pogoji za izplačilo sredstev za izvajanje:
1.
Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
2.
Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 321 z dne 15. 12. 2022, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU);
3.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 13), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/121 z dne 17. januarja 2023 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1165 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 16 z dne 18. 1. 2023, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/1165/EU);
4.
Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/813 z dne 8. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta glede dodeljenih sredstev držav članic za neposredna plačila in letne razdelitve podpore Unije za razvoj podeželja po državah članicah (UL L št. 102 z dne 17. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
5.
Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 216 z dne 19. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
6.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2289 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o predstavitvi vsebine strateških načrtov SKP in elektronskem sistemu za varno izmenjavo informacij (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 463), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 156 z dne 9. 6. 2022, str. 163);
7.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
8.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/330 z dne 22. novembra 2022 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/126 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 44 z dne 14. 2. 2023, str. 1);
9.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 95), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1448 z dne 10. maja 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2022/127 glede izplačila predplačil v okviru šolske sheme in o popravku navedene uredbe (UL L št. 179 z dne 14. 7. 2023, str. 2);
10.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
11.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
aktivni kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki izpolnjuje pogoje iz tretjega do devetnajstega odstavka 6. člena, in 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23 in 113/23; v nadaljnjem besedilu: Uredba o neposrednih plačilih);
2.
celoletni zeleni pokrov je pokritost tal z zeleno odejo v koledarskem letu, razen v obdobju, v katerem se izvaja priprava tal za setev in opravi setev;
3.
glavni posevek je kmetijska rastlina, za katero se vloži zahtevek za plačilo za glavni posevek za intervencije iz te uredbe na geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec);
4.
goveji pitanec je mlado govedo moškega spola od šest mesecev do enega leta, mlado govedo moškega spola od enega do dveh let, mlado govedo moškega spola nad dve leti in telica za pitanje, starosti najmanj šest mesecev, ki še ni telila in je namenjena za zakol (v nadaljnjem besedilu: goveji pitanec);
5.
kmetijska dejavnost je kmetijska dejavnost, kot je opredeljena z Uredbo o neposrednih plačilih;
6.
kmetijska parcela je strnjeno zemljišče kmetijske površine in, kadar je za posamezno intervencijo razvoja podeželja ustrezno, tudi površina krajinskih značilnosti, ki jo prijavi en upravičenec in zajema eno skupino kmetijskih rastlin iz 24. točke tega člena;
7.
kmetijska površina je kmetijska površina, kot je določena s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: pravilnik RKG);
8.
lokacija izvajanja operacije je blok oziroma GERK znotraj območja izvajanja operacije, na katerem se ta operacija izvaja;
9.
lokalne pasme domačih živali so avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje;
10.
lokalne sorte kmetijskih rastlin so vse sorte kmetijskih rastlin, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji ter jim grozi genska erozija;
11.
mejica je vsaj 10 m dolga in pri krošnji največ 20 m široka strnjena in samostojna ter neprekinjena linija, pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene, lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim zidom, posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi;
12.
mejna vrednost letnega vnosa dušika v ali na tla je največja dovoljena količina letnega vnosa skupnega dušika, v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
13.
mineralna gnojila so gnojila, kot jih določa zakon, ki ureja mineralna gnojila;
14.
minimalna aktivnost je košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kadar gre za trajno travinje, vključeno v intervencije razvoja podeželja iz te uredbe, ali vsaj enkrat do 15. oktobra naslednjega leta, kadar gre za trajno travinje:
-
na katerem se na delu ali celem GERK pušča nepokošen pas v okviru operacij iz 38. do 41. člena in 51. do 52. člena te uredbe ter intervencije iz 110. in 132. člena te uredbe;
-
vključeno v operacijo iz 42. člena te uredbe;
15.
najožja vodovarstvena območja so najožja vodovarstvena območja, določena z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja;
16.
nosilec KMG je kmet, kot je določen z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
17.
območje izvajanja operacije je območje, na katerem se operacija izvaja; območje izvajanja operacije se lahko nanaša na območje celotne Republike Slovenije ali pa je geografsko omejeno in se nanaša le na določena območja Republike Slovenije;
18.
obveznost intervencij iz 1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe je izvajanje posamezne intervencije oziroma izvajanje operacije znotraj posamezne intervencije;
19.
organska gnojila so gnojila, kot jih določa uredba, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
20.
plemenske živali drobnice so ženske živali ovc in koz, starosti najmanj devet mesecev;
21.
prašič pitanec je prašič od 30 kg dalje, pitan na višjo težo, prašič iz kmečke reje prašičev in prašič od 30 do 110 kg (v nadaljnjem besedilu: prašič pitanec);
22.
prenosnik je nosilec KMG, ki obveznost izvajanja intervencij iz 1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe prenese na drugega nosilca KMG;
23.
prevzemnik je nosilec KMG, ki obveznost izvajanja intervencij iz 1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe prevzame od prenosnika iz prejšnje točke;
24.
skupina kmetijskih rastlin je skupina kmetijskih rastlin v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: uredba za izvajanje intervencij) za tekoče leto;
25.
travojede živali so govedo, drobnica, kopitarji in jelenjad (damjaki, mufloni, navadni jeleni, druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa);
26.
ugotovljena površina je površina delov parcele ali parcel, ugotovljena z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem;
27.
vstopna površina je z upravnim pregledom preverjena površina prvega leta obveznosti – oziroma v primeru razširitve obveznosti – ugotovljena površina leta razširitve obveznosti;
28.
zahtevek je zahtevek za plačilo, ki je vložen v zbirni vlogi za tekoče leto, za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto.
3. člen
(intervencije)
(1)
Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednje intervencije razvoja podeželja:
1.
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: intervencije KOPOP), ki se delijo na intervencijo:
a)
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP_PS);
b)
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP_NV);
c)
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP_BK);
2.
ekološko kmetovanje (v nadaljnjem besedilu: intervencija EK);
3.
ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: intervencija EKČ);
4.
lokalne pasme in sorte (v nadaljnjem besedilu: intervencija LOPS);
5.
biotično varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: intervencija BVR);
6.
plačilo za naravne ali druge omejitve (v nadaljnjem besedilu: intervencija OMD);
7.
plačila Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: intervencija N2000).
(2)
Intervencija KOPOP_PS vključuje tri operacije, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so:
-
PS.1 Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje goved (v nadaljnjem besedilu: operacija PS_GOV);
-
PS.2 Krmljenje z zmanjšano količino dušika pri prašičih pitancih (v nadaljnjem besedilu: operacija PS_PRAP);
-
PS.3 Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje ovc in koz (v nadaljnjem besedilu: operacija PS_DROB).
(3)
Intervencija KOPOP_NV vključuje 13 operacij, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so:
1.
NV.1 Vodni viri (v nadaljnjem besedilu: operacija VOD);
2.
NV.2 Ohranjanje kolobarja (v nadaljnjem besedilu: operacija KOL);
3.
NV.3 Integrirana pridelava poljščin (v nadaljnjem besedilu: operacija IPP);
4.
NV.4 Integrirana pridelava zelenjave (v nadaljnjem besedilu: operacija IPZ);
5.
NV.5 Integrirana pridelava hmelja (v nadaljnjem besedilu: operacija IPH);
6.
NV.6 Integrirana pridelava sadja in oljk (v nadaljnjem besedilu: operacija IPSO);
7.
NV.7 Integrirana pridelava grozdja (v nadaljnjem besedilu: operacija IPG);
8.
NV.8 Uporaba biotehniških metod za obvladovanje škodljivih organizmov v trajnih nasadih (v nadaljnjem besedilu: operacija BIOTM_TNS);
9.
NV.9 Opustitev uporabe herbicidov v vinogradih (v nadaljnjem besedilu: operacija VIN_HERB);
10.
NV.10 Opustitev uporabe insekticidov v vinogradih (v nadaljnjem besedilu: operacija VIN_INSK);
11.
NV.11 Precizno gnojenje in škropljenje (v nadaljnjem besedilu: operacija PGS);
12.
NV.12 Senena prireja (v nadaljnjem besedilu: operacija SENENA);
13.
NV.13 Varovalni pasovi ob vodotokih (v nadaljnjem besedilu: operacija PAS_VOD).
(4)
Intervencija KOPOP_BK vključuje:
1.
13 operacij, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so:
a)
BK.1 Posebni traviščni habitati (v nadaljnjem besedilu: operacija HAB),
b)
BK.2 Traviščni habitati metuljev (v nadaljnjem besedilu: operacija MET),
c)
BK.3 Steljniki (v nadaljnjem besedilu: operacija STE),
č)
BK.4 Mokrotni traviščni habitati (v nadaljnjem besedilu: operacija HABM),
d)
BK.5 Ohranjanje mokrišč in barij (v nadaljnjem besedilu: operacija MOKR_BAR),
e)
BK.6 Suhi kraški travniki in pašniki (v nadaljnjem besedilu: operacija SUHI_KTP),
f)
BK.7 Visokodebelni travniški sadovnjaki (v nadaljnjem besedilu: operacija VTSA),
g)
BK.8 Strmi travniki (v nadaljnjem besedilu: operacija S50),
h)
BK.9 Grbinasti travniki (v nadaljnjem besedilu: operacija GRB),
i)
BK.10 Ohranjanje mejic (v nadaljnjem besedilu: operacija MEJ),
j)
BK.11 Obvladovanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (v nadaljnjem besedilu: operacija ITRV),
k)
BK.12 Sobivanje z velikimi zvermi (v nadaljnjem besedilu: operacija ZVE);
l)
BK.13 Planinska paša (v nadaljnjem besedilu: operacija PP);
2.
eno operacijo, ki se izvaja po upravljavsko-rezultatski shemi, in je: BK.14 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: operacija VTR);
3.
eno operacijo, ki se izvaja po rezultatski shemi, in je: BK.15 Ohranjanje suhih travišč (v nadaljnjem besedilu: operacija SUHA_TRAV).
(5)
Intervencija LOPS vključuje dve operaciji, ki se izvajata po upravljavski shemi, in sta:
-
LO.1 Lokalne pasme (v nadaljnjem besedilu: operacija: PAS);
-
LO.2 Lokalne sorte (v nadaljnjem besedilu: operacija: SOR).
4. člen
(upravičenec)
(1)
Upravičenec za pridobitev plačil za intervencije iz prvega odstavka prejšnjega člena je nosilec KMG, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
(2)
Upravičenec za pridobitev plačil za intervencijo iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti aktiven kmet.
(3)
Za KMG vlaga zahtevke za plačilo za intervencije razvoja podeželja iz prvega odstavka prejšnjega člena nosilec KMG.
5. člen
(sredstva)
(1)
Intervencije iz:
-
1. do 5. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini 29,80 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 70,20 %;
-
6. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini 62,45 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 37,55 %;
-
7. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini 20 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 80 %.
(2)
Za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe je skupno namenjenih do 514.054.653,75 eura, od katerih se namenja do:
1.
5.110.858,23 eura za intervencijo KOPOP_PS;
2.
115.639.143,00 eura za intervencijo KOPOP_NV;
3.
38.222.909,30 eura za intervencijo KOPOP_BK;
4.
91.999.546,58 eura za intervencijo EK;
5.
1.499.888,00 eura za intervencijo EKČ;
6.
16.527.080,00 eura za intervencijo LOPS;
7.
8.000.000,00 eura za intervencijo BVR;
8.
234.405.804,84 eura intervencijo OMD;
9.
2.649.423,80 eura za intervencijo N2000.
(3)
Skupna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti presežena.
(4)
Plačila za izvajanje intervencij razvoja podeželja iz te uredbe se za zahtevke za te intervencije, vložene v tekočem letu vložitve zahtevkov, izvršijo v skladu z drugim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU.
(5)
Sredstva, zagotovljena v tekočem proračunskem letu, se namenijo za plačilo odobrenih zahtevkov za intervencije razvoja podeželja iz te uredbe in plačilo pritožb za te intervencije, ki jim je bilo ugodeno.
(6)
Če se sredstva, namenjena za posamezne intervencije razvoja podeželja iz te uredbe, v tekočem letu ne porabijo v celoti, se sredstva med temi intervencijami za tekoče leto lahko prerazporedijo.
(7)
Neporabljena sredstva iz drugega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih intervencijam razvoja podeželja iz te uredbe za programsko obdobje 2023–2027.
II. poglavje INTERVENCIJE KOPOP
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE
6. člen
(namen intervencij KOPOP)
Intervencije KOPOP podpirajo kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in so namenjene spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v okviru intervencije:
-
KOPOP_PS v blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam;
-
KOPOP_NV v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na zrak;
-
KOPOP_BK v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine.
7. člen
(vstopi v intervencije KOPOP)
(1)
V operacije intervencij KOPOP je mogoče vstopiti v letih 2023–2027.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je v operacije KOL, IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG, BIOTM_TNS, VIN_HERB in VIN_INSK mogoče vstopiti v letih 2023 in 2024.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je v letih 2024–2027 mogoče vstopiti v operacijo MOKR_BAR in SUHA_TRAV ter v operacijo ITRV na območjih iz evidence iz 25. točke prvega odstavka 16. člena te uredbe.
8. člen
(trajanje obveznosti intervencij KOPOP)
(1)
Obveznost izvajanja intervencij KOPOP traja pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v primerih:
-
višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 3. člen Uredbe 2021/2116/EU in je opredeljeno v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
-
ko se pri intervenciji KOPOP_PS vse rejne živali, na katere se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala;
-
ko se pri intervencijah KOPOP_NV in KOPOP_BK celotno zemljišče oziroma del zemljišča, na katero se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala.
(2)
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se prenos opravi znotraj KMG.
(3)
Obveznost izvajanja intervencij KOPOP traja celotno koledarsko leto.
(4)
Če upravičenec v obdobju trajanja obveznosti izvajanja intervencij KOPOP iz prvega odstavka tega člena vstopi v intervencijo EK, obveznost izvajanja operacij intervencij KOPOP, pri katerih kombinacija med operacijami intervencij KOPOP in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij.
9. člen
(prenos obveznosti na drugega nosilca KMG)
(1)
Nosilec KMG, ki je v predhodnem letu uveljavljal zahtevke za intervencijo:
-
KOPOP_PS za rejne živali, v tekočem letu pa s temi živalmi to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o številu teh živalih na obrazcu, na katerem se sporoča zmanjšanje ali prenos površin, živali oziroma obveznosti, vključenih v intervencije plačil za okoljske in podnebne obveznosti oziroma intervencijo plačila Natura 2000 v predhodnem letu, za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti);
-
KOPOP_NV ali KOPOP_BK na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti.
(2)
Če zaradi prenosa dela površin iz druge alineje prejšnjega odstavka, površina, na kateri se na KMG prenosnika še naprej izvaja intervencija KOPOP_NV ali intervencija KOPOP_BK, na tem KMG ne dosega velikosti iz 10. člena te uredbe, obveznost izvajanja teh intervencij na KMG prenosnika preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njihovo izvajanje.
10. člen
(velikost površine)
Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje posamezne operacije intervencij KOPOP_NV in KOPOP_BK je 0,1 ha, na KMG pa mora biti v posamezno operacijo intervencij KOPOP_NV in KOPOP_BK vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če za posamezne operacije teh intervencij s to uredbo ni določeno drugače.
11. člen
(zmanjšanje površin, vključenih v obveznost)
(1)
V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe se skupna velikost površin lahko zmanjša za največ 10 % glede na vstopno površino, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz Priloge 1 te uredbe.
(2)
Ob sočasni vključitvi v operaciji IPP in IPZ se pri izračunu dovoljenega zmanjšanja površin iz prejšnjega odstavka upoštevajo skupaj površine pod poljščinami in zelenjadnicami.
12. člen
(povečanje površin, vključenih v obveznost)
(1)
V obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe se skupna velikost površin KMG lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti. Enako velja v primerih, kadar se v okviru KMG poveča površina, za katero je prevzeta obveznost.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek povečanje površin, vključenih v operacijo ITRV, ni mogoče.
(3)
Ne glede na skupno velikost povečanja površin se obveznost iz prvega leta petletne obveznosti nadaljuje, upravičenec pa je upravičen do plačila za celotno povečanje velikosti površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.
13. člen
(kombinacije)
(1)
Na KMG se lahko izvaja več operacij intervencij KOPOP.
(2)
Kombinacije intervencij KOPOP in kombinacije operacij znotraj posamezne intervencije KOPOP so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3)
Ne glede na Prilogo 2 te uredbe v letu 2023 kombinacija operacije VTSA z operacijo S50 in operacije VTSA z operacijo GRB ni mogoča.
14. člen
(zamenjave)
(1)
Med trajanjem obveznosti intervencij KOPOP medsebojna zamenjava teh intervencij ni dovoljena.
(2)
Med trajanjem obveznosti intervencij KOPOP zamenjava operacij znotraj intervencij KOPOP in operacij med intervencijami KOPOP ni dovoljena.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se v tekočem letu na površini GERK, ki je bila v predhodnem letu vključena v operacijo:
-
IPP, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPZ in v primeru pridelave jagod z operacijo IPSO;
-
IPZ, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPP in pri pridelavi jagod z operacijo IPSO;
-
IPSO s pridelavo jagod, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPP oziroma IPZ;
-
IPH, ta operacija lahko za hmeljišča v premeni zamenja z operacijama IPP in IPZ ter v primeru pridelave jagod z operacijo IPSO;
-
HAB, MET, STE, HABM, VTR ali SUHA_TRAV, posamezna operacija lahko zamenja z operacijo ITRV, če je v tekočem letu pri posamezni operaciji več kot 30 % te površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami kljub izvedbi predpisanih zahtev za njihovo odstranjevanje oziroma omejevanje njihovega širjenja v predhodnem letu.
(4)
Če se v primeru zamenjave operacije IPH iz četrte alineje prejšnjega odstavka premena v hmeljiščih zaključi še v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, se mora na površini GERK, na kateri je prišlo do zamenjave, do zaključka prevzete obveznosti izvajati operacija IPH.
(5)
Obveznost izvajanja operacij intervencije KOPOP_NV se lahko zamenja z intervencijo EK v katerem koli letu trajanja obveznosti.
15. člen
(analiza tal in gnojilni načrt)
(1)
Analizo tal in gnojilni načrt je treba imeti izdelana za vse GERK, ki so vključeni v intervenciji KOPOP_NV in KOPOP_BK, in na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Upravičenec mora imeti izdelano analizo tal za naslednje parametre: pH, P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je petleten.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati upravičencu, ki se vključi le v izvajanje operacij HAB, MET, STE, HABM, MOKR_BAR, SUHI_KTP, VTSA, S50, GRB, MEJ, ITRV, VTR in SUHA_TRAV.
(3)
Analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati upravičencu, ki se vključi le v operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB.
(4)
Gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena se izdela na podlagi veljavne analize tal. Veljavnost analize tal je pet let.
(5)
Ne glede na prvi in četrti odstavek tega člena se analiza tal in gnojilni načrt za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO in IPG izdelata v skladu s tehnološkimi navodili za te operacije iz pravilnika, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja sadja in oljk ter grozdja (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o integrirani pridelavi).
(6)
Gnojilne načrte upravičenec hrani na KMG.
(7)
Upravičenec mora imeti izdelano analizo tal in gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena najpozneje do roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto.
(8)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) podatke o izdelanih analizah tal prevzame iz zbirke podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca analiz tal), en dan po poteku roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto.
(9)
Agencija v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto preverja izpolnjevanje zahteve glede izdelanih:
-
analiz tal z upravnim pregledom prek evidence iz prejšnjega odstavka in s pregledom na kraju samem;
-
gnojilnih načrtov s pregledom kraju samem.
(10)
Ne glede na prejšnji odstavek agencija ne preverja skladnosti izdelanih analiz tal in gnojilnih načrtov za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO in IPG s tehnološkimi navodili iz petega odstavka tega člena.
16. člen
(grafične evidence)
(1)
Za izvajanje upravnih pregledov intervencij KOPOP se v digitalni grafični obliki v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto uporabljajo:
1.
evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ali slabo ekološko stanje površinskih voda glede na obremenitve s hranili (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_POV_HRA);
2.
evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ekološko stanje zaradi preseganja okoljskih standardov kakovosti za fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_POV_FFS);
3.
evidenca prispevnih območij vodnih teles podzemnih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno slabo kemijsko stanje zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za nitrat (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_POD_NIT);
4.
evidenca območij voda I. reda Ledave in Ščavnice, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ekološko stanje zaradi preseganja okoljskih standardov kakovosti za fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_LESA_FFS);
5.
evidenca najožjih vodovarstvenih območij (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO_I);
6.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območje Slovenska Istra (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_20_05);
7.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bela krajina, Boč – Haloze – Donačka gora, Boletina – velikonočnica, Črete, Dobličica, Dobrava – Jovsi, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Goriška brda, Haloze – vinorodne, Kożbana, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Kras 1, Lahinja, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mirna, Mura, Nanoščica, Osrednje Slovenske gorice, Pregara – travišča, Reka, Soča z Volarjo, Stobe – Breg, Trnovski gozd – Nanos 1, Trnovski gozd – Nanos 2, Vejar, Vrbina in Vrhoveljska planina (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_30_05);
8.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Belški potok, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo – Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Ljubljansko barje, Mišja dolina, Notranjski trikotnik 1, Polhograjsko hribovje, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinża, Sava Medvode – Kresnice, Šmarna gora, Vitanje – Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje struge pri Suhadolah (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_10_06);
9.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Bohor, Čemšeniška planina, Gorjanci – Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje – Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 2, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd – Nanos 3 in Zahodni Kozjak (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_20_06);
10.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Breginjski Stol, Julijske Alpe, Kamniško – Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_30_06);
11.
evidenca območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območje Ljubljanskega barja (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET_15_6_1_9);
12.
evidenca območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območja traviščnih habitatov metuljev, ki niso območja iz prejšnje točke (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET_15_6_15_9);
13.
evidenca območij steljnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE);
14.
evidenca območij mokrotnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bled – Podhom, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Črna dolina pri Grosuplju, Dolenja vas pri Ribnici, Huda luknja, Kobariško blato, Krimsko hribovje – Menišija, Lahinja, Mišja dolina, Notranjski trikotnik, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Razbor, Ribniška dolina, Šmarna gora, Trnovski gozd – Nanos, Vzhodni Kozjak, Zelenci in Žejna dolina (v nadaljnjem besedilu: evidenca HABM_30_06);
15.
evidenca območij mokrišč in barij (v nadaljnjem besedilu: evidenca MOBA);
16.
evidenca območij suhih kraških travnikov in pašnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca KRAS);
17.
evidenca strmin – S50 (v nadaljnjem besedilu: evidenca S50);
18.
evidenca območij grbinastih travnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca GRB);
19.
evidenca krajinskih značilnosti za pogojenost in ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: evidenca EKRZ);
20.
evidenca območij pojavljanja medveda (v nadaljnjem besedilu: evidenca MEDO);
21.
evidenca območja pojavljanja volka (v nadaljnjem besedilu: evidenca VOLK);
22.
evidenca območij pojavljanja risa (v nadaljnjem besedilu: evidenca RIS);
23.
evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR);
24.
evidenca monitoringa kosca (v nadaljnjem besedilu: evidenca KOSEC);
25.
evidenca območij suhih travišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca SUHT).
(2)
Evidence iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pošlje Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3)
Evidenco iz 5. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Direkcija Republike Slovenije za vode.
(4)
Evidenca strmin iz 17. točke prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o površinah z nagibom 50 % ali več, ki se izračunajo na podlagi podatkov, ki so osnova za izračun nagiba GERK v skladu s pravilnikom RKG. Podatki o površinah z nagibom 50 % ali več za posamezen GERK se pridobijo z grafičnim presekom evidence strmin in GERK.
(5)
Evidence iz 6. do 16. točke, 18. ter 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN).
(6)
Evidenco iz 19. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo.
(7)
Evidence iz 20. do 22. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod za gozdove Slovenije.
(8)
Evidenco iz 24. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec monitoringa kosca, ki poteka v okviru vsakoletnega monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: monitoring ptic).
(9)
Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 10 arov GERK leži v enem izmed območij iz teh evidenc.
(10)
Pri navajanju površin sloja iz evidence iz 5. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj 1 ar.
(11)
Za vsak GERK se preveri, ali leži na območju iz evidenc iz 6. do 10. in 14. točke prvega odstavka tega člena s površino vsaj 10 arov. Če ta GERK glede na datum leži na dveh ali več različnih območjih iz evidenc iz 6. do 10. in 14. točke prvega odstavka tega člena, se za ves GERK upošteva, da leži na območju iz evidence, ki se nanaša na poznejši datum. Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 6. do 16., 18., 20. do 23. in 25. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 10 arov GERK leži na enem izmed območij iz teh evidenc.
(12)
Če se evidence iz 6. do 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena prekrivajo, se upravičenec ob oddaji zbirne vloge v letu vstopa v intervencijo KOPOP_BK odloči, ali bo z GERK ali delom GERK, ki leži na območju iz teh evidenc, vstopil v operacijo HAB ali v operacijo MET.
(13)
Če se evidence iz 11., 12. in 23. točke prvega odstavka tega člena prekrivajo, se upravičenec ob oddaji zbirne vloge v letu vstopa v intervencijo KOPOP_BK odloči, ali bo z GERK ali delom GERK, ki leži na območju iz teh evidenc, vstopil v operacijo MET ali v operacijo VTR.
(14)
Evidence iz 1. do 23. točke in 25. točke prvega odstavka tega člena agenciji pošlje ministrstvo.
(15)
Evidenco iz 24. točke prvega odstavka tega člena agenciji pošlje izvajalec monitoringa ptic najpozneje do 20. junija tekočega leta.
(16)
Vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na javnem spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/.
2. oddelek POGOJI UPRAVIČENOSTI
17. člen
(pogoji upravičenosti)
(1)
Upravičenec mora pri izvajanju intervencij KOPOP izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:
-
KMG mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, v skladu s pravilnikom RKG;
-
imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin na KMG v smislu tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU, pri čemer se upoštevajo tudi GERK, manjši od 0,1 ha, ne pa tudi površine s krajinskimi značilnostmi;
-
v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027, opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj 15 ur v obdobju trajanja obveznosti v zvezi s kmetijsko-okoljskimi in kmetijsko-podnebnimi vsebinami ter ekosistemskimi storitvami in dodano vrednostjo nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki jih podpirajo intervencije KOPOP, pri čemer mora v prvih treh letih trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj devet ur;
-
na celotnem KMG upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav iz uredbe, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ter prepoved uporabe digestata in komposta, razen digestata in komposta, izdelanega na KMG, ter digestata in komposta, ki je izgubil status odpadka in postal proizvod v skladu z uredbo, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ki se uporablja za biološko razgradljive odpadke, in je bil izdelan pri podjetjih, s katerimi zadevni KMG tvori povezana podjetja;
-
ves čas trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe voditi evidence o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah intervencij KOPOP.
(2)
Šteje se, da je pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027.
(3)
Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije.
(4)
Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka tega člena mora upravičenec, ki je vstopil v operacije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 3. člena te uredbe, v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027, v letu:
-
2026 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj šest ur;
-
2027 opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj tri ure.
(5)
Agencija podatke za opravljeno usposabljanje iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca izobraževanja), prevzame v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanj in prenosa informacij iz SN 2023–2027.
(6)
Pri prenosu obveznosti intervencij KOPOP iz druge in tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe mora prevzemnik v preostalem času trajanja prevzete obveznosti opraviti program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena:
-
v celotnem obsegu števila ur, če:
-
je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencije KOPOP, vendar v prvih treh letih trajanja obveznosti še ni opravil programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, ali
-
v intervencije KOPOP do prevzema obveznosti, še ni bil vključen ne glede na to, če je prenosnik program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena že opravil v celoti ali deloma;
-
za manjkajoče število ur od zahtevanih 15 ur usposabljanja, če je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencije KOPOP in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena delno že opravil.
(7)
Če je pri prenosu obveznosti intervencij KOPOP iz druge in tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe prevzemnik že vključen v intervencije KOPOP in je program usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena že v celoti opravil, mu zaradi prevzema obveznosti usposabljanja ni treba opravljati ponovno.
(8)
Če se prenos obveznosti intervencije KOPOP iz druge in tretje alineje prvega odstavka 8. člena te uredbe izvede po drugem letu trajanja obveznosti, prenosniku programa usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena ni treba opraviti.
(9)
Evidence o delovnih opravilih iz pete alineje prvega odstavka tega člena vključujejo naslednje evidence za:
1.
živali za operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB;
2.
njivske površine za operacije VOD, KOL, IPP, IPZ, IPSO, PGS, SENENA in PAS_VOD;
3.
hmeljišča za operaciji iz IPH in PGS;
4.
intenzivne sadovnjake in oljčnike za operacije IPSO, BIOTM_TNS in PGS;
5.
vinograde za operacije IPG, BIOTM_TNS, VIN_HERB, VIN_INSK in PGS;
6.
trajno travinje oziroma pašnike za operacije PGS, SENENA, HAB, MET, STE, HABM, MOKR_BAR, SUHI_KTP, S50, GRB, ITRV, ZVE, PP, VTR in SUHA_TRAV;
7.
visokodebelne travniške sadovnjake za operacijo PGS, SENENA in VTSA;
8.
mejice za operacijo MEJ;
9.
uporabo organskih in mineralnih gnojil iz tretjega odstavka 116. člena te uredbe;
10.
uporabo FFS iz devetega odstavka 116. člena te uredbe.
(10)
Evidence iz prejšnjega odstavka se morajo nepretrgoma voditi v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe.
(11)
Evidence iz devetega odstavka tega člena se vodijo v računalniški obliki v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in to uredbo (v nadaljnjem besedilu: evidence v računalniški obliki) ali tako, da se podatki iz evidenc, ki jih upravičenci izpolnjujejo v elektronski obliki, uvozijo v evidence v računalniški obliki.
(12)
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih usposabljanja in evidence o delovnih opravilih iz devetega odstavka tega člena. Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence okoljevarstvenih dovoljenj za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji pošlje ministrstvo, pristojno za okolje. Uporaba digestata in komposta se preveri s pregledom na kraju samem prek evidenc o delovnih opravilih iz devetega odstavka tega člena.
3. oddelek OPERACIJE INTERVENCIJ KOPOP
1. pododdelek INTERVENCIJA KOPOP_PS
18. člen
(operacije intervencije KOPOP_PS)
(1)
V okviru operacij PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB je treba izdelati analize krme in izračunati krmne obroke.
(2)
Analize krme iz prejšnjega odstavka lahko izdelajo laboratoriji na območju Republike Slovenije ali laboratoriji zunaj območja Republike Slovenije. Če analizo krme izdelajo laboratoriji zunaj območja Republike Slovenije, mora biti izvid analize krme dostopen tudi v slovenskem jeziku. V slovenski jezik je lahko preveden celoten izvid analize krme, ali pa so na originalen izvid pripisani prevodi vrste analizirane krme in obveznih določitev.
(3)
Krmne obroke za živali lahko za namene operacij iz prvega odstavka tega člena izračuna in po potrebi posodobi oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje smeri zootehnika, veterina ali kmetijstvo.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna in po potrebi posodobi upravičenec sam ali član kmetije, če ima najmanj 5. stopnjo izobrazbe kmetijske smeri in mu izračun oziroma posodobitev izračuna krmnih obrokov pregleda in potrdi strokovnjak kmetijske svetovalne službe.
(5)
Seznam strokovnjakov iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(6)
Operacije iz prvega odstavka tega člena se izvajajo na območju celotne Republike Slovenije.
(7)
Agencija podatke o izdelanih analizah krme prevzame iz evidence o analizah voluminozne krme za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(8)
Agencija izpolnjevanje zahteve glede izdelanih analiz krme preverja z upravnim pregledom prek evidence iz prejšnjega odstavka.
19. člen
(število živali)
(1)
Število živali, vključenih v posamezno operacijo intervencije KOPOP_PS, mora biti najmanj:
-
10 krav molznic ali 10 govejih pitancev pri operaciji PS_GOV;
-
50 prašičev pitancev pri operaciji PS_PRAP;
-
14 ovc ali 14 koz pri operaciji PS_DROB.
(2)
Število živali, vključenih v operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB, se v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe na letni ravni lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjše od števila živali iz prejšnjega odstavka.
(3)
Če je število živali na letni ravni manjše od števila živali iz prvega odstavka tega člena, se obveznost iz prvega odstavka 8. člena te uredbe nadaljuje, plačilo za operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB pa se v tekočem letu ne dodeli. Če je število na letni ravni nič, se plačilo za zadevno operacijo ukine.
(4)
Za število živali krav molznic iz prve alineje prvega odstavka tega člena se šteje povprečno število krav molznic, izračunano na podlagi števila krmnih dni, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta, po naslednji formuli:
Povprečno število krav molznic v kontroli prireje mleka = vsota števila krmnih dni krav molznic na KMG / 365.
(5)
Podatek iz prejšnjega odstavka se povzame iz Centralne podatkovne zbirke Govedo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: CPZ Govedo).
(6)
Za število živali govejih pitancev, prašičev pitancev, ovc ali koz iz prvega odstavka tega člena se šteje povprečno število živali v tekočem letu trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, pri čemer se v izračunu povprečnega števila živali upoštevajo za:
-
goveje pitance podatki o številu goveda, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi, ter podatek o številu živali s pregleda na kraju samem;
-
prašiče pitance podatki o številu prašičev pitancev po stanju na dan 1. februar tekočega leta, podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali, določene v pravilniku, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali), in podatek o številu živali s pregleda na kraju samem;
-
ovce in koze podatki o številu ovc in koz po stanju na dan 1. februar tekočega leta iz evidence rejnih živali, podatki o številu ovc in koz, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) po stanju na štiri reprezentativno izbrane datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi.
(7)
Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se povprečno število telic za pitanje oceni na podlagi števila zaklanih telic po naslednji formuli:
N(TZ) = TZ x F,
pri čemer je:
-
N(TZ) ocenjeno povprečno število telic za zakol na KMG;
-
TZ število zaklanih telic pri starosti nad šest mesecev v tekočem letu;
-
F faktor za oceno števila telic za pitanje, določen na podlagi števila zaklanih telic, je 2, izračunan pa je na podlagi povprečne starosti telic ob izločitvi v obdobju 2018–2022 in povprečnega trajanja bivanja telic, starih nad šest mesecev, na KMG.
(8)
Za plačila iz sedemnajstega odstavka 20. člena, desetega odstavka 21. člena in dvanajstega odstavka 22. člena te uredbe se upošteva število živali, zaokroženo navzdol na celo število.
20. člen
(operacija PS_GOV)
(1)
Upravičenec mora rediti krave molznice ali goveje pitance. Na KMG mora biti najmanj 10 krav molznic ali 10 govejih pitancev.
(2)
Zahteve za izvajanje operacije PS_GOV so:
-
analiza voluminozne krme, ki se mora izdelati vsako leto, mora obsegati najmanj določitev sušine, surove vlaknine, surovih beljakovin in pepela. Na podlagi podatkov o sestavi krme je treba oceniti vsebnost neto energije za laktacijo in presnovljive energije;
-
analizo mineralnih elementov je treba obvezno izdelati najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, in sicer v prvem ali drugem letu. Analiza mora obsegati najmanj določitev kalcija, fosforja in kalija. Če so vzorci odvzeti ločeno od vzorcev za določitev energijske vrednosti krme, je treba v njih določiti tudi vsebnost sušine;
-
upravičenec mora imeti izračune krmnih obrokov najmanj za živali v laktaciji, če gre za rejo krav molznic, in najmanj za goveje pitance kategorije 300 do 400 kg telesne mase, če gre za živali v pitanju. Krmni obroki morajo biti preverjeni in po potrebi posodobljeni vsaj enkrat letno. Izračun krmnih obrokov mora vključevati bilanco dušika v vampu;
-
v mleku krav molznic je treba najmanj šestkrat letno določiti vsebnost sečnine, pri čemer mora najmanj 70 % od vseh analiziranih vzorcev na KMG vsebovati med 15 in 30 mg sečnine na 100 ml mleka;
-
upravičenec do plačil mora spremljati napredek na KMG na področju pridelovanja krme in reje.
(3)
Minimalno število vzorcev za analizo voluminozne krme iz prve alineje prejšnjega odstavka za KMG z:
-
10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci sta dva vzorca voluminozne krme;
-
od 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci so trije vzorci voluminozne krme;
-
31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci je pet vzorcev voluminozne krme.
(4)
Z analizo voluminozne krme iz prve alineje drugega odstavka tega člena se praviloma analizira vsaj en vzorec travne silaže, en vzorec koruzne silaže in en vzorec mrve. Če se katera od navedenih vrst krme na KMG ne prideluje, se lahko upravičenec odloči za analizo več vzorcev krme, ki jo ima na KMG, pri čemer mora biti skupno število analiziranih vzorcev najmanj:
-
dva na KMG z 10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci;
-
tri na KMG s 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci;
-
pet na KMG z 31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci.
(5)
Po lastni presoji ali po posvetovanju s kmetijskim svetovalcem se lahko upravičenec odloči tudi za analizo zelene krme ali paše. Pri tem lahko ustrezno zmanjša število analiz konzervirane krme iz prejšnjega odstavka, pri čemer mora biti skupno število analiziranih vzorcev najmanj:
-
dva na KMG z 10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci;
-
tri na KMG s 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci;
-
pet na KMG z 31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci.
(6)
Minimalno število vzorcev krme za analizo mineralnih elementov iz druge alineje drugega odstavka tega člena za KMG z:
-
10 do 15 kravami molznicami ali govejimi pitanci sta dva vzorca;
-
od 16 do 30 kravami molznicami ali govejimi pitanci so trije vzorci;
-
31 ali več kravami molznicami ali govejimi pitanci je pet vzorcev.
(7)
Iz izračunov krmnih obrokov iz tretje alineje drugega odstavka tega člena morajo biti razvidni najmanj:
1.
ime in priimek upravičenca;
2.
datum izračuna ali preveritve krmnega obroka oziroma izdelave posodobitve ali preveritve posodobitve krmnega obroka;
3.
za katero kategorijo živali je krmni obrok izračunan oziroma je izdelana posodobitev krmnega obroka;
4.
katera krmila in v kakšnih količinah so vključena v krmni obrok;
5.
kakšne so predvidena vsebnost sušine, energijska vrednost, vsebnost surovih beljakovin, kalcija in fosforja v krmilih;
6.
kakšno je predvideno zauživanje sušine krmnega obroka;
7.
kakšne so koncentracije energije, surovih beljakovin, kalcija in fosforja v sušini krmnega obroka;
8.
sklic na normative, ki so bili uporabljeni pri računanju krmnega obroka;
9.
ime in priimek ter stopnja izobrazbe osebe, ki je izračunala krmni obrok ali preverila krmni obrok oziroma posodobila krmni obrok ali preverila posodobitev krmnega obroka.
(8)
Zahteva iz četrte alineje drugega odstavka tega člena je izpolnjena, če je bilo izvedeno v povprečju najmanj šest analiz sečnine na kravo molznico v obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta, pri čemer je:
Povprečno število analiz sečnine na kravo molznico = skupno število analiz sečnine / povprečno število krav molznic.
(9)
Zahteva iz pete alineje drugega odstavka tega člena je izpolnjena, če upravičenec za tekoče leto spremlja osnovne rezultate analiz krme in rezultate reje ter jih primerja s strokovnimi priporočili ali stanjem na ravni države.
(10)
Obvezni podatki za spremljanje napredka iz pete alineje drugega odstavka tega člena, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke devetega odstavka 17. člena te uredbe, so na področju:
1.
kakovosti krme:
a)
vsebnost surovih beljakovin, pepela in neto energije za laktacijo (NEL) pri prireji mleka,
b)
vsebnost surovih beljakovin, pepela in presnovljive energije (ME) pri prireji mesa;
2.
prireje mleka:
a)
povprečna mlečnost molznic v standardni laktaciji,
b)
povprečna mlečnost molznic na krmni dan,
c)
povprečna doba med telitvama,
č)
povprečna vsebnost sečnine v mleku,
d)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirejenega mleka),
e)
izločanje dušika (izločanje na kg prirejenega mleka);
3.
prireje govejega mesa:
a)
povprečen dnevni prirast telesne mase (od rojstva do zakola ali v času reje na KMG),
b)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirasta telesne mase).
(11)
Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz pete alineje drugega odstavka tega člena se pripravi za preteklo leto izvajanja operacije PS_GOV.
(12)
V operacijo PS_GOV je treba vključiti vse živali iste vrste in kategorije na KMG. Lahko se vključijo le krave molznice, le goveji pitanci ali pa obe kategoriji živali. Če se v operacijo vključita obe kategoriji živali, je treba analizo krme in izračun krmnega obroka izdelati za vsako kategorijo živali posebej.
(13)
V času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe obveznosti, prevzete za krave molznice, ni mogoče zamenjati z obveznostjo za goveje pitance in obratno.
(14)
Krave molznice morajo biti za tekoče leto vključene v kontrolo prireje mleka in CPZ Govedo od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta.
(15)
Za izvajanje te uredbe agencija pošlje Kmetijskemu inštitutu Slovenije najpozneje do 31. decembra tekočega leta seznam upravičencev za operacijo PS_GOV. Kmetijski inštitut Slovenije na podlagi tega seznama pošlje agenciji najpozneje do 31. januarja naslednjega leta:
-
seznam upravičencev, ki so v celotnem obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta imeli krave molznice vključene v kontrolo prireje mleka;
-
podatek o povprečnem številu krav molznic na KMG;
-
indikator »povprečno število analiz sečnine na kravo je večje od 6« z oznako »da« ali »ne«;
-
indikator »delež vzorcev mleka z vsebnostjo sečnine med 15 in 30 mg na 100 ml mleka na KMG je večji kot 70 %« z oznako »da« ali »ne«.
(16)
Upravičenec mora na KMG hraniti:
-
izdelane analize krme in izračune krmnih obrokov oziroma posodobitev krmnih obrokov v pisni obliki;
-
v pisni obliki potrditev izračuna ali posodobitve krmnega obroka, ki jo izda strokovnjak kmetijske svetovalne službe, če krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna oziroma krmne obroke posodobi upravičenec sam ali član kmetije;
-
dokumente, iz katerih je razvidno spremljanje napredka iz pete alineje drugega odstavka tega člena.
(17)
Plačila za izvajanje operacije PS_GOV znašajo za število krav molznic ali govejih pitancev na KMG od:
1.
10 do 15: 406,44 eura na nosilca KMG letno;
2.
16 do 20: 440,46 eura na nosilca KMG letno;
3.
21 do 25: 463,14 eura na nosilca KMG letno;
4.
26 do 35: 576,23 eura na nosilca KMG letno;
5.
36 do 50: 632,93 eura na nosilca KMG letno;
6.
51 do 70: 689,63 eura na nosilca KMG letno;
7.
71 do 100: 746,33 eura na nosilca KMG letno;
8.
101 do 150: 803,03 eura na nosilca KMG letno;
9.
151 do 250: 859,73 eura na nosilca KMG letno;
10.
251 in več: 916,43 eura na nosilca KMG letno.
(18)
Upravičenec s kombinirano rejo lahko pridobi plačila iz prejšnjega odstavka za krave molznice in za goveje pitance.
21. člen
(operacija PS_PRAP)
(1)
Upravičenec mora rediti prašiče pitance. Na KMG mora biti najmanj 50 prašičev pitancev.
(2)
Operacija PS_PRAP se izvaja v rejah, ki v času pitanja do klavne mase 130 kg uporabljajo tri-ali štiri-fazno krmljenje, kar pomeni, da uporabljajo tri ali štiri različne popolne krmne mešanice. Pri pitanju na klavno maso večjo kot 150 kg se mora uporabljati vsaj štiri-fazno krmljenje.
(3)
Zahteve za izvajanje operacije PS_PRAP so:
-
v rejah, ki uporabljajo krmila pridelana na lastnem KMG, se analizira pet vzorcev doma pridelanih krmil. Dodatno se v rejah, ki same pripravljajo krmne mešanice, analizira pet vzorcev krmil oziroma dopolnilnih krmnih mešanic, ki se uporabljajo za pripravo popolnih krmnih mešanic in krmnih obrokov v reji. Izbor vzorcev določi upravičenec po lastni presoji ali po posvetovanju s kmetijskim svetovalcem;
-
analiza vzorcev iz prejšnje alineje mora obsegati najmanj določitev sušine, surovih beljakovin, surovih maščob, škroba, sladkorja in pepela. Na podlagi analize je treba oceniti vsebnost presnovljive energije. V teh vzorcih je treba v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe opraviti tudi skupno pet analiz, ki morajo obsegati najmanj določitev kalcija, fosforja in kalija. V rejah, ki popolne krmne mešanice nabavljajo pri proizvajalcih krmnih mešanic, teh analiz krme ni treba izdelati;
-
upravičenec mora imeti izračune popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov najmanj za vsako fazo pitanja. Popolne krmne mešanice oziroma krmni obroki morajo biti preverjeni in po potrebi posodobljeni vsaj enkrat letno. Pri računanju popolnih krmnih mešanic oziroma obrokov je treba upoštevati pravo ilealno prebavljivost aminokislin in pravo ilealno prebavljivost fosforja;
-
vsebnost dušika oziroma surovih beljakovin je treba dvakrat letno določiti v vseh krmnih mešanicah oziroma obrokih za vse faze pitanja. Ob tem mora analiza obsegati najmanj določitve sušine, surovih beljakovin, surovih maščob, škroba, sladkorja in pepela. Na podlagi analize je treba oceniti vsebnosti presnovljive energije v popolnih krmnih mešanicah oziroma obrokih. Če se uporablja več kot štiri-fazno pitanje, se opravijo analize le za štiri faze, obvezno za prvo in zadnjo fazo pitanja;
-
upravičenec mora spremljati napredek na KMG na področju pridelovanja krme in reje.
(4)
Iz izračunov krmnih obrokov iz tretje alineje prejšnjega odstavka mora biti razvidno najmanj:
1.
ime in priimek upravičenca;
2.
datum izračuna ali preveritve popolne krmne mešanice oziroma izdelave posodobitve ali preveritve posodobitve popolne krmne mešanice;
3.
za katero kategorijo pitancev je popolna krmna mešanica oziroma krmni obrok izračunan;
4.
kakšna je predvidena energijska vrednost in vsebnost naslednjih hranil v popolnih krmnih mešanicah oziroma krmnih obrokih: sušina, surove beljakovine, prebavljive beljakovine, posamezne ilealno prebavljive esencialne aminokisline (najmanj lizin, metionin, metionin in cistein, treonin, triptofan), kalcij, skupni in ilealno prebavljivi fosfor;
5.
katera krmila in dopolnilne krmne mešanice in v kakšnih količinah so vključena v popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok, če upravičenec popolno krmno mešanico pripravlja sam;
6.
katera krmila so vključena v popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok, če upravičenec popolno krmno mešanico nabavlja pri proizvajalcu;
7.
kakšno je predvideno zauživanje sušine krmnega obroka;
8.
sklic na priporočila oziroma podatke o prebavljivosti aminokislin in fosforja, ki so bili uporabljeni pri izračunu krmnega obroka,
9.
ime in priimek ter stopnja izobrazbe osebe, ki je izračunala popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok ali preverila popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok, ali posodobila popolno krmno mešanico oziroma krmni obrok ali preverila posodobitev popolne krmne mešanice oziroma krmnega obroka.
(5)
Zahteva iz pete alineje tretjega odstavka tega člena je izpolnjena, če upravičenec za tekoče leto spremlja osnovne rezultate analiz krme in rezultate reje ter jih primerja s strokovnimi priporočili ali stanjem na ravni države.
(6)
Obvezni podatki za spremljanje napredka iz pete alineje tretjega odstavka tega člena, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke devetega odstavka 17. člena te uredbe, so na področju:
a)
kakovosti na KMG pridelane krme:
-
vsebnost surovih beljakovin, pepela in vsebnosti presnovljive energije (ME);
b)
proizvodnih lastnosti:
-
število in telesna masa živali na začetku pitanja,
-
število, telesna masa in število dni v pitanju na koncu pitanja,
-
povprečni dnevni prirast v času pitanja,
-
povprečna poraba krme v posamezni fazi pitanja,
-
izločanje dušika v času pitanja (skupno in na kg prirasta v času pitanja).
(7)
Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz pete alineje tretjega odstavka tega člena se pripravi za preteklo leto izvajanja operacije PS_PRAP.
(8)
V operacijo PS_PRAP je treba vključiti vse prašiče pitance na KMG.
(9)
Upravičenec mora na KMG hraniti:
-
izdelane analize krme in izračune popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov v pisni obliki;
-
izdelane posodobitve popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov v pisni obliki;
-
v pisni obliki potrditev izračuna popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov ali posodobitve popolnih krmnih mešanic oziroma krmnih obrokov, ki jo izda strokovnjak kmetijske svetovalne službe, če krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna oziroma izračun krmnih obrokov posodobi upravičenec sam ali član kmetije;
-
dokumente, iz katerih je razvidno spremljanje napredka iz pete alineje tretjega odstavka tega člena.
(10)
Plačila za izvajanje operacije PS_PRAP znašajo za število prašičev pitancev na KMG od:
1.
50 do 70: 524,13 eura na nosilca KMG letno;
2.
71 do 100: 558,15 eura na nosilca KMG letno;
3.
101 do 150: 603,51 eura na nosilca KMG letno;
4.
151 do 250: 637,53 eura na nosilca KMG letno;
5.
251 do 400: 694,23 eura na nosilca KMG letno;
6.
401 do 700: 750,93 eura na nosilca KMG letno,
7.
701 in več: 807,63 eura na nosilca KMG letno.
22. člen
(operacija PS_DROB)
(1)
V operacijo PS_DROB se lahko vključijo ovce oziroma koze mlečne in mesne reje. Na KMG mora biti najmanj 14 živali iste vrste.
(2)
Zahteve za izvajanje operacije PS_DROB so:
-
analiza voluminozne krme, ki se mora izdelati vsako leto, mora obsegati najmanj določitev sušine, surove vlaknine, surovih beljakovin in pepela. Na podlagi podatkov o sestavi krme je treba oceniti vsebnost presnovljive energije;
-
analizo mineralnih elementov je treba obvezno izdelati najmanj enkrat v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, in sicer v prvem ali drugem letu. Analiza mora obsegati najmanj določitev kalcija, fosforja in kalija. Če so vzorci odvzeti ločeno od vzorcev za določitev energijske vrednosti krme, je treba v njih določiti tudi vsebnost sušine;
-
upravičenec mora imeti izračunane krmne obroke najmanj za živali v laktaciji oziroma za pitanje jagnjet in kozličev. Krmni obroki morajo biti preverjeni in po potrebi posodobljeni vsaj enkrat letno. Izračun krmnih obrokov za odrasle živali mora vključevati bilanco dušika v vampu;
-
upravičenec do plačil mora spremljati napredek na KMG na področju pridelovanja krme in reje.
(3)
Minimalno število vzorcev za analizo voluminozne krme iz prve alineje prejšnjega odstavka sta za KMG z najmanj 14 ovcami ali 14 kozami dva vzorca voluminozne krme. Analizira se najmanj en vzorec travne silaže, en vzorec mrve in en vzorec s paše. Če se katera od navedenih krm na KMG ne prideluje, se lahko upravičenec odloči za analizo več vzorcev druge krme, po lastni presoji ali po posvetovanju s kmetijskim svetovalcem se lahko odloči tudi za analizo zelene krme ali paše, pri čemer mora biti skupno število analiziranih vzorcev najmanj dva.
(4)
Z analizo mineralnih elementov iz druge alineje drugega odstavka tega člena je treba analizirati najmanj vzorce voluminozne krme, praviloma najmanj po en vzorec mrve, travne silaže ali paše.
(5)
Iz izračunanih krmnih obrokov iz tretje alineje drugega odstavka tega člena mora biti razvidno najmanj:
1.
ime in priimek upravičenca;
2.
datum izračuna ali preveritve krmnega obroka oziroma izdelave posodobitve ali preveritve posodobitve krmnega obroka;
3.
za katero kategorijo živali je krmni obrok izračunan oziroma izdelana posodobitev krmnega obroka;
4.
katera krmila in v kakšnih količinah so vključena v krmni obrok;
5.
kakšne so predvidena vsebnost sušine, energijska vrednost, vsebnost surovih beljakovin, kalcija in fosforja v krmilih;
6.
kakšno je predvideno zauživanje sušine obroka;
7.
kakšne so koncentracije energije, surovih beljakovin, kalcija in fosforja v sušini krmnega obroka;
8.
sklic na normative, ki so bili uporabljeni pri računanju krmnega obroka;
9.
ime in priimek ter stopnja izobrazbe osebe, ki je izračunala krmni obrok ali preverila krmni obrok oziroma posodobila krmni obrok ali preverila posodobitev krmnega obroka.
(6)
Zahteva iz četrte alineje drugega odstavka tega člena je izpolnjen, če upravičenec za tekoče leto spremlja osnovne rezultate analiz krme in rezultate reje ter jih primerja s strokovnimi priporočili ali stanjem na ravni države.
(7)
Obvezni podatki za spremljanje napredka iz četrte alineje drugega odstavka tega člena, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke devetega odstavka 17. člena te uredbe, so na področju:
1.
kakovosti krme: vsebnost surovih beljakovin, pepela, surove vlaknine in presnovljive energije (ME);
2.
prireje mleka drobnice:
a)
povprečna mlečnost ovc in koz v standardni laktaciji,
b)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirejenega mleka;
3.
prireje mesa drobnice:
a)
povprečen dnevni prirast telesne mase jagnjet ali kozličev (od rojstva do zakola ali v času reje na KMG),
b)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirasta telesne mase).
(8)
Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz četrte alineje drugega odstavka tega člena se pripravi za preteklo leto izvajanja operacije PS_DROB.
(9)
V operacijo PS_DROB je treba vključiti vse živali iste vrste na KMG. Lahko se vključijo le ovce, le koze ali pa obe vrsti žvali. Če se v operacijo vključita obe vrsti živali, je treba analizo krme in izračun krmnega obroka izdelati za vsako vrsto živali posebej.
(10)
V času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe obveznosti, prevzete za ovce, ni mogoče zamenjati z obveznostjo za koze in obratno.
(11)
Upravičenec mora na KMG hraniti:
-
izdelane analize krme in izračune krmnih obrokov oziroma posodobitev krmnih obrokov v pisni obliki;
-
v pisni obliki potrditev izračuna ali posodobitve krmnega obroka, ki jo izda strokovnjak kmetijske svetovalne službe, če krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna oziroma krmne obroke posodobi upravičenec sam ali član kmetije;
-
dokumente, iz katerih je razvidno spremljanje napredka iz četrte alineje drugega odstavka tega člena.
(12)
Plačila za izvajanje operacije PS_DROB znašajo za število plemenskih živali ovc ali koz na KMG od:
-
14 do 20: 382,89 eura na nosilca KMG letno;
-
21 do 30: 416,91 eura na nosilca KMG letno;
-
31 do 50: 439,59 eura na nosilca KMG letno;
-
51 do 80 in več: 473,61 eura na nosilca KMG letno.
(13)
Upravičenec s kombinirano rejo lahko pridobi plačila iz prejšnjega odstavka za ovce in koze.
2. pododdelek INTERVENCIJA KOPOP_NV
23. člen
(operacije intervencije KOPOP_NV)
(1)
Operacije intervencije KOPOp_NV se izvajajo na GERK z vrstami rabe, določenimi v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči, ki je v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči), objavljen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(2)
Plačila za operacije iz prvega odstavka tega člena se lahko uveljavljajo za kmetijske rastline iz šifranta vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči.
(3)
Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo operacij iz prvega odstavka tega člena, znašajo za:
-
njivske površine: 600 eurov na ha letno;
-
trajne nasade: 900 eurov na ha letno;
-
trajno travinje in mejice: 450 eurov na ha letno.
24. člen
(operacija VOD)
(1)
Zahteve za izvajanje operacije VOD so:
1.
uporabljajo se lahko samo FFS (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: VVO_I) iz uredb, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Apaškega polja, Selniške dobrave, Ljubljanskega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje Celja in Žalca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane ter v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer;
2.
v kolobar za petletno obdobje morajo biti vključene najmanj tri različne kmetijske rastline kot glavni posevek, naknadni posevki se ne upoštevajo kot ena od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v kolobar;
3.
zelenjadnice so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek;
4.
njivska zelišča so v kolobar za petletno obdobje lahko vključena več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek;
5.
jagode so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene največ dvakrat kot glavni posevek;
6.
na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« je praha lahko del kolobarja, vendar zanjo ni mogoče uveljavljati plačila za izvajanje operacije VOD;
7.
jare in ozimne kmetijske rastline iste vrste se štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
8.
različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
9.
trava in travno deteljne mešanice so v kolobar lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
10.
obvezen je celoletni zeleni pokrov.
(2)
Seznam aktivnih snovi, ki jih na VVO_I ni dovoljeno uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(3)
Za operacijo VOD velja, da:
-
mora biti za vsako poljino kolobar za petletno obdobje zasnovan ob vstopu v operacijo;
-
se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha in so na območjih iz tretje alineje tega odstavka;
-
se izvaja na prispevnih območjih vodnih teles iz evidenc VT_POV_HRA, VT_POV_FFS in VT_POD_NIT, razen na VVO_I;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(4)
Praha iz 6. točke prvega odstavka tega člena je določena v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči.
(5)
Kot izpolnjevanje zahteve iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje tudi, če se na GERK FFS ne uporabljajo.
(6)
Upravičenec mora na KMG deklaracije za gnojila, etikete in navodila za uporabo FFS (v nadaljnjem besedilu: deklaracije za FFS) ter račune o nakupu gnojil in FFS.
(7)
Naknadni posevek ali podsevek, za katerega se uveljavlja plačilo za shemo INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki, ki se izvaja v okviru intervencije shema za podnebje in okolje iz Uredbe o neposrednih plačilih (v nadaljnjem besedilu: shema INP 8.05 Naknadni posevki in podsevki), se v tekočem letu lahko vključi v operacijo VOD, vendar do plačila za to operacijo v tem letu ni upravičen.
(8)
Prezimni posevek, za katerega se uveljavlja plačilo za shemo INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime, ki se izvaja v okviru intervencije shema za podnebje in okolje iz Uredbe o neposrednih plačilih (v nadaljnjem besedilu: shema INP 8.06 Ozelenitev ornih površin prek zime), se v tekočem letu lahko vključi v operacijo VOD, vendar do plačila za to operacijo v tem letu ni upravičen.
(9)
Višina plačila za izvajanje operacije VOD znaša 340,24 eura na ha letno.
(10)
Plačilo za operacijo VOD v kombinaciji z operacijo EK iz 1. in 2. točke prvega odstavka ter 1. in 2. točke drugega odstavka 67. člena te uredbe znaša 102,07 eura na ha letno.
25. člen
(operacija KOL)
(1)
Operacija KOL se izvaja v treh stopnjah zahtevnosti:
a)
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: KOL_1);
b)
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: KOL_2);
c)
stopnja III (v nadaljnjem besedilu: KOL_3).
(2)
Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe prehod med stopnjami zahtevnosti operacije KOL iz prejšnjega odstavka ni mogoč.
(3)
Za KOL_1, KOL_2 in KOL_3 iz prvega odstavka tega člena velja, da morajo biti kot glavni posevek v kolobar za petletno obdobje vključene najmanj tri različne kmetijske rastline.
(4)
Zahteve za izvajanje KOL_1 so:
1.
žita so lahko v kolobarju največ trikrat;
2.
koruza je lahko v kolobarju največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma;
3.
v kolobar za petletno obdobje je treba vsaj enkrat v petih letih vključiti setev kmetijskih rastlin za zeleno gnojenje, ki se sejejo po spravilu glavnega posevka, pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje do 15. novembra tekočega leta pa se posevek zadela v tla;
4.
naknadni posevki ne predstavljajo ene od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v kolobar za petletno obdobje;
5.
zelenjadnice so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek;
6.
njivska zelišča so v kolobar za petletno obdobje lahko vključena več kot trikrat, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek;
7.
jagode so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene največ dvakrat kot glavni posevek;
8.
praha na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« je lahko del kolobarja, vendar zanjo plačila za izvajanje operacije KOL ni mogoče uveljavljati;
9.
jare in ozimne kmetijske rastline iste vrste se štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
10.
različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) se štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
11.
trava in travno deteljne mešanice so v kolobar za petletno obdobje lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju.
(5)
Za KOL_2 poleg zahtev iz prejšnjega odstavka velja, da mora biti v kolobarju vsaj enkrat v petih letih prisotna metuljnica ali okopavina, ki izboljšuje tla, ali druga ugodilka.
(6)
Za KOL_3 poleg zahtev iz četrtega in petega odstavka tega člena velja, da se lahko uporabljajo samo FFS (aktivne snovi), ki so dovoljena na VVO_I iz uredb, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-Ptujskega polja, Apaškega polja, Selniške dobrave, Ljubljanskega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko, na območju občine Jesenice, na območju Slovenj Gradca, za območje Celja in Žalca, za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, za občini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane ter v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in delu občine Ljutomer.
(7)
Seznam aktivnih snovi, ki jih na VVO_I ni dovoljeno uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(8)
Za operacijo KOL velja, da:
-
mora biti za vsako poljino kolobar za petletno obdobje zasnovan ob vstopu v operacijo;
-
se izvaja na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha;
-
površine iz prejšnje alineje upravičenec lahko vključi le v eno od stopenj zahtevnosti kolobarja iz prvega odstavka tega člena;
-
se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen KOL_3, ki se ne more izvajati na VVO_I;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(9)
Praha iz 8. točke četrtega odstavka tega člena je določena v šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin in pomoči.
(10)
Kot izpolnjevanje zahteve glede rabe FFS iz šestega odstavka tega člena se šteje tudi, če se na GERK FFS ne uporabljajo.
(11)
Upravičenec mora na KMG deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS.
(12)
Višina plačila za izvajanje operacije KOL znaša za:
-
KOL_1: 84,40 eura na ha letno;
-
KOL_2: 108 eurov na ha letno;
-
KOL_3: 134,40 eura na ha letno.
(13)
Plačilo za operacijo KOL znaša za KOL_1, KOL_2 ali KOL_3 pri kombinaciji z operacijo VOD 25,80 eura na ha letno.
(14)
Ne glede na drugo alinejo osmega odstavka tega člena se upravičenec z delno ekološko kmetijo lahko vključi v operacijo KOL, pri čemer:
-
jo mora izvajati na vseh njivskih površinah;
-
mora upoštevati vse zahteve za izvajanje operacije KOL;
-
plačilo za operacijo KOL iz dvanajstega odstavka tega člena lahko pridobi le za površine, ki niso vključene v intervencijo EK.
26. člen
(operacija IPP)
(1)
Upravičenec:
-
se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPP) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023;
-
mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPP vključiti vse površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi poljščin;
-
mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS.
(2)
Za operacijo IPP velja, da:
-
se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja;
-
se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(3)
Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPP v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(4)
Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPP, mora za pridobitev plačil za operacijo IPP pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPP.
(5)
Višina plačila za izvajanje operacije IPP znaša 171 eurov na ha letno.
(6)
Plačilo za operacijo IPP znaša pri kombinaciji z operacijo:
-
VOD: 55 eurov na ha letno;
-
PAS_VOD: 55 eurov na ha letno.
(7)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu.
(8)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(9)
Ne glede na sedmi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023.
(10)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023.
(11)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil (v nadaljnjem besedilu: evidenca pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov) vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi poljščin za tekoče leto.
(12)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(13)
Ne glede na enajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPP za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi poljščin za leto 2023.
(14)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024.
(15)
Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPP upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(16)
Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPP ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPP, se o tem medsebojno obvestijo.
(17)
Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPP agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPP najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.
27. člen
(operacija IPZ)
(1)
Upravičenec:
-
se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPZ) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023;
-
mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPZ vključiti vse površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi zelenjave;
-
mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS.
(2)
Za operacijo IPZ velja, da:
-
se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja;
-
se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(3)
Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(4)
Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPZ, mora za pridobitev plačil za operacijo IPZ pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPZ.
(5)
Višina plačila za izvajanje operacije IPZ na prostem in v zavarovanih prostorih znaša 257,50 eura na ha letno.
(6)
Plačilo za operacijo IPZ na prostem in v zavarovanih prostorih znaša pri kombinaciji z operacijo:
-
VOD: 87,50 eura na ha letno;
-
PAS_VOD: 87,50 eura na ha letno.
(7)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu.
(8)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(9)
Ne glede na sedmi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023.
(10)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023.
(11)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi zelenjave za tekoče leto.
(12)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(13)
Ne glede na enajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi zelenjave za leto 2023.
(14)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024.
(15)
Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPZ upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(16)
Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPZ ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPZ, se o tem medsebojno obvestijo.
(17)
Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPZ agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPZ najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.
28. člen
(operacija IPH)
(1)
Upravičenec:
-
se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave hmelja (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPH) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023;
-
mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPH vključiti vse površine, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi hmelja;
-
mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS.
(2)
Za operacijo IPH velja, da:
-
se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja;
-
se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(3)
Na površinah v premeni upravičenec lahko izvaja operacijo IPP, IPZ ali IPSO z jagodami, pri čemer mora biti vključen v kontrolo pri organizaciji za kontrolo in certificiranje IPP ali IPZ ali kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja in oljk (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPSO).
(4)
Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPH v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(5)
Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPH, mora za pridobitev plačil za operacijo IPH pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPH.
(6)
Višina plačila za izvajanje operacije IPH znaša 325,50 eura na ha letno.
(7)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu.
(8)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(9)
Ne glede na sedmi odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023.
(10)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023.
(11)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi hmelja za tekoče leto.
(12)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(13)
Ne glede na enajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPH za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi hmelja za leto 2023.
(14)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024.
(15)
Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPH upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(16)
Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPH ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju operacije IPH, se o tem medsebojno obvestijo.
(17)
Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPH agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPH najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.
29. člen
(operacija IPSO)
(1)
Upravičenec:
-
se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje IPSO prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023;
-
mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPSO vključiti vse površine ene ali več sadnih vrst, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi sadja oziroma oljk;
-
mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS.
(2)
Za operacijo IPSO velja, da:
-
se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja;
-
se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(3)
Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(4)
Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPSO, mora za pridobitev plačil za operacijo IPSO pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPSO.
(5)
Višina plačila za izvajanje operacije IPSO znaša 450 eurov na ha letno.
(6)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu.
(7)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(8)
Ne glede na šesti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023.
(9)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023.
(10)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi sadja in oljk za tekoče leto.
(11)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(12)
Ne glede na deseti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi sadja in oljk za leto 2023.
(13)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024.
(14)
Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPSO upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(15)
Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPSO ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPSO, se o tem medsebojno obvestijo.
(16)
Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPSO agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPSO najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.
30. člen
(operacija IPG)
(1)
Upravičenec:
-
se mora vsako leto pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje IPG) prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2023, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023;
-
mora v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi v operacijo IPG vključiti vse vinograde, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha, in pridobiti certifikat o integrirani pridelavi grozdja;
-
mora na KMG hraniti deklaracije za gnojila in FFS ter račune o nakupu gnojil in FFS.
(2)
Za operacijo IPG velja, da:
-
se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja;
-
se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(3)
Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje IPG v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(4)
Če se upravičenec vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje IPG, mora za pridobitev plačil za operacijo IPG pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev za izvajanje operacije IPG.
(5)
Višina plačila za izvajanje operacije IPG znaša 450 eurov na ha letno.
(6)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu.
(7)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(8)
Ne glede na šesti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG ministrstvu najpozneje do 31. marca 2023 poslati seznam upravičencev, ki so se do 30. marca 2023 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2023.
(9)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 5. aprila 2023.
(10)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka tega člena in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi grozdja za tekoče leto.
(11)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(12)
Ne glede na deseti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje IPG za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 30. marca 2023 in v letu 2023 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2023 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi grozdja za leto 2023.
(13)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2024.
(14)
Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacijo IPG upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(15)
Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje IPG ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju intervencije IPG, se o tem medsebojno obvestijo.
(16)
Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri izvedenih kontrolah intervencije IPG agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje IPG najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.
31. člen
(operacija BIOTM_TNS)
(1)
Biotehniške metode obvladovanja škodljivih organizmov v okviru operacije BIOTM_TNS so:
-
uporaba feromonskih razpršilcev (dispenzorjev);
-
uporaba naprave za razprševanje feromonov;
-
uporaba zastrupljene vabe s privabilom;
-
masovni ulov.
(2)
Zahteve za izvajanje operacije BIOTM_TNS so:
-
najmanj ena od metod iz prejšnjega odstavka mora biti vpeljana pred pojavom škodljivca oziroma ob napovedi Javne službe zdravstvenega varstva rastlin;
-
metode iz prejšnjega odstavka se uporabljajo kot samostojna ali kot dopolnilna nekemična metoda varstva rastlin pred škodljivci;
-
pri določitvi števila potrebnih feromonskih razpršilcev (dispenzorjev), naprav za razprševanje feromonov, zastrupljenih vab s privabilom ali enot (pasti) za masovni ulov na enoto površine se upoštevajo navodila proizvajalca in tehnološka navodila za izvajanje operacije BIOTM_TNS;
-
uporaba doma izdelanih zastrupljenih vab s privabilom in enot za masovni ulov ni dovoljena. Izjema je uporaba doma izdelanih enot (pasti) za masovni ulov plodove vinske mušice (Drosophila suzukii). V tem primeru morajo biti enote (pasti) za masovni ulov izdelane in izobešene v skladu tehnološkimi navodili za izvajanje operacije BIOTM_TNS;
-
dispenzorji, zastrupljene vabe, naprave za razprševanje feromonov oziroma enote (pasti) za masovni ulov morajo biti v trajnem nasadu nameščene v času, ko je možno obvladovati posameznega škodljivca z eno od metod iz prejšnjega odstavka v skladu s tehnološkimi navodili za izvajanje operacije BIOTM_TNS.
(3)
Tehnološka navodila iz prejšnjega odstavka so dostopna na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(4)
Za operacijo BIOTM_TNS velja, da:
-
se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov oziroma vinogradov, vendar na celem GERK;
-
se lokacija izvajanja v obdobju trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe lahko spreminja;
-
se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
-
obtežba z živino ni relevantna.
(5)
Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se operacija BIOTM_TNS na GERK, na katerih se pridelujejo različne sadne vrste, izvaja na delu GERK s sadno vrsto, za katero je mogoče izvajati eno od metod iz prvega odstavka tega člena.
(6)
Upravičenec mora na KMG imeti oziroma hraniti:
-
zastrupljene vabe s privabilom oziroma naprave za razprševanje feromonov oziroma enote za masovni ulov, namenjene za uporabo v tekočem letu;
-
deklaracije za gnojila in FFS;
-
račune o nakupu gnojil in FFS;
-
račune o nakupu feromonskih razpršilcev (dispenzorjev), naprav za razprševanje feromonov, zastrupljenih vab s privabilom ali enot (pasti) za masovni ulov, izjema so vabe za masovni ulov, ki jih lahko upravičenec naredi sam ob upoštevanju tehnoloških navodil za izvajanje operacije BIOTM_TNS;
-
navodila za uporabo feromonskih razpršilcev (dispenzorjev), naprav za razprševanje feromonov, zastrupljenih vab s privabilom ali enot (pasti) za masovni ulov, izjema so vabe za masovni ulov, ki jih lahko upravičenec naredi sam ob upoštevanju tehnoloških navodil za izvajanje operacije BIOTM_TNS.
(7)
Višina plačila za izvajanje operacije BIOTM_TNS znaša 110,03 eura na ha letno.
32. člen
(operacija VIN_HERB)
(1)
Zahtevi za izvajanje operacije VIN_HERB sta:
-
v vinogradih uporaba herbicidov ni dovoljena;
-
nega tal oziroma plevelov pod gojenimi rastlinami se izvaja mehansko s plitvo obdelavo, krtačenjem, košnjo, mulčenjem, valjanjem ali zastiranjem.