Nalaganje dokumenta...
Zakon o pomorskem plenu in vojnem plenu na morju (ZPPVP)
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 26-355/1964, stran 477 DATUM OBJAVE: 24.6.1964
VELJAVNOST: od 2.7.1964 do 21.1.2022 / UPORABA: od 2.7.1964 do 21.1.2022
SFRJ 26-355/1964
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 22.1.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
355. Zakon o pomorskem plenu in vojnem plenu na morju (ZPPVP)
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O POMORSKEM PLENU IN VOJNEM PLENU NA MORJU
O RAZGLASITVI ZAKONA O POMORSKEM PLENU IN VOJNEM PLENU NA MORJU
Razglaša se zakon o pomorskem plenu in vojnem plenu na morju, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 16. junija 1964.
P. R. št. 67.
Beograd, 18. junija 1964.
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Zvezne skupščine:
Edvard Kardelj s. r.
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Zvezne skupščine:
Edvard Kardelj s. r.
Skladno z 8. členom ustavnega zakona o izvedbi ustave se zakon o ustanovitvi in pristojnosti sodišča za pomorski vojni plen ("Uradni list FLRJ" št. 28/46) spravlja v sklad z ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije ter spreminja in dopolnjuje, tako da se njegovo besedilo glasi:
Z A K O N
O POMORSKEM PLENU IN VOJNEM PLENU NA MORJU
O POMORSKEM PLENU IN VOJNEM PLENU NA MORJU
I. POMORSKI PLEN IN VOJNI PLEN NA MORJU
1. člen
V oboroženem spopadu, v katerem je udeležena Jugoslavija, se razglasi za pomorski plen sovražna zasebna trgovska ladja, ki jo zajame jugoslovanska vojna ladja ali vojni zrakoplov ali jo na obali zajame kakšna druga enota oboroženih sil Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: "jugoslovanske oborožene sile").
Ob pogojih, ki so predpisani v tem zakonu, se razglasi za pomorski plen trgovska ladja z državno pripadnostjo države, ki ni udeležena v oboroženem spopadu (nevtralna trgovska ladja), ne glede na to, ali je zasebna ali državna last, zajeta od jugoslovanskih oboroženih sil, če ima sovražen značaj.
Zajetje pomeni ukrep, s katerim se sovražna ali nevtralna trgovska ladja postavi pod kontrolo jugoslovanskih oboroženih sil. Zajetje se opravi po pravilih službe Jugoslovanske ljudske armade.
2. člen
Za sovražno zasebno trgovsko ladjo se šteje:
1)
ladja, ki ima državno pripadnost sovražne države;
2)
ladja katerekoli državne pripadnosti, ki je pod kontrolo sovražne države ali jo na kakršenkoli način uporablja sovražna država ali oseba, ki ima sovražen značaj;
3)
ladja, ki je imela državno pripadnost sovražne države, pa jo je po začetku sovražnosti ali v času 30 dni pred začetkom sovražnosti zamenjala z državno pripadnostjo zavezniške ali nevtralne države, da bi se izognila škodljivim posledicam, ki zadenejo sovražno ladjo;
4)
ladja, ki zaradi drugih okoliščin velja za sovražno trgovsko ladjo po pravilih mednarodnega pomorskega vojnega prava.
Za zamenjavo državne pripadnosti (3. točka prvega odstavka) velja, da je storjena z namenom izognitve škodljivim posledicam, ki zadenejo sovražno ladjo, če se ne dokaže nasprotno.
Sovražna zasebna trgovska ladja se zajame in razglasi za pomorski plen, če se ob začetku ali po začetku sovražnosti znajde v kakšni jugoslovanski luki, v kakšnem drugem delu notranjih morskih voda ali v jugoslovanskem teritorialnem morju, v notranjih morskih vodah, v teritorialnem morju sovražne države ali na odprtem morju, ne glede na to, ali je njenemu poveljniku ali drugi zainteresirani osebi znano, da so se sovražnosti začele, ali ne.
3. člen
Šteje se, da ima sovražen značaj v smislu tega zakona:
1)
fizična oseba, ne glede na državljanstvo, ki je za stalno naseljena na ozemlju sovražne države;
2)
državljan sovražne, nevtralne ali zavezniške države, ki sicer ne prebiva na ozemlju sovražne države, pač pa je stopil v njeno službo ali kaj storil v imenu sovražne države ali njenega državljana ali kako drugače pomaga sovražniku;
3)
podjetje ali druga pravna oseba, ki je ustanovljena po predpisih sovražne države ali ima na njenem ozemlju glavni ali poslovni sedež. Če ima podjetje oziroma pravna oseba na sovražnem ozemlju le poslovni sedež, se nanaša njun sovražni značaj samo na premoženje ali pravna opravila, ki so v zvezi z delom takega poslovnega sedeža;
4)
podjetje ali druga pravna oseba, ne glede na to, kje ima glavni ali poslovni sedež, če oseba, ki podjetje dejansko kontrolira, prebiva na sovražnikovem ozemlju ali če, ne glede na to, kje prebiva - dobiva navodila ali dela pod nadzorstvom sovražnika ali kako drugače pomaga sovražniku.
Prizadete osebe imajo pravico pred pristojnimi jugoslovanskimi organi dokazovati, da nimajo sovražnega značaja.
4. člen
Za nevtralno trgovsko ladjo, ki jo zajamejo jugoslovanske oborožene sile, se šteje, da ima sovražen značaj, in se razglasi za pomorski plen:
1)
če se zaloti, da se udeležuje vojnih operacij na strani sovražnika ali da take operacije podpira;
2)
če plove v sovražnikovem konvoju ali v spremstvu sovražnikovih vojnih ladij ali zrakoplovov;
3)
če še naprej s kakršnimikoli sredstvi uporablja radijsko zvezo ali signalizacijo, čeprav je bila od jugoslovanskih oboroženih sil opozorjena, naj tega ne dela;
4)
če se ne odzove zahtevi jugoslovanskih oboroženih sil, naj obstane ali spremeni smer;
5)
če se s silo upre pregledu ali preiskavi jugoslovanskih oboroženih sil;
6)
če po začetku sovražnosti prevaža vojni material za sovražnika ali neposredno oskrbuje sovražnikove oborožene sile z opremo, gorivom in hrano;
7)
če prevaža vojaško ali civilno osebo, ki z vednostjo lastnika, najemnika oziroma poveljnika ladje med svojim potovanjem pomaga sovražniku ali ji je po izkrcanju z ladje zaupana vojaška ali politična naloga sovražnega značaja;
8)
če prekrši ali poskusi prekršiti blokado;
9)
če sama ladja pomeni tihotapsko blago ali če tihotapsko blago na zajeti ladji po količini, teži ali vrednosti presega polovico vsega njenega tovora;
10)
če kakorkoli drugače pomaga sovražniku in pri tem krši pravila o nevtralnosti.
V primerih iz 7. točke tega člena se ne šteje, da bi imela nevtralna trgovska ladja sovražni značaj, če poveljnik pred začetkom potovanja ni vedel za vojno stanje, ko je zvedel za začetek sovražnosti, pa ni mogel izkrcati oseb, ki jih je vozil; če ladja vozi sovražnikovega diplomatskega ali konzularnega predstavnika v nevtralno državo ali iz nje ali če nosi diplomatsko pošto sovražnikovega diplomatskega ali konzularnega predstavnika, ki je v nevtralni državi, ali narobe.
5. člen
Nevtralna trgovska ladja se razglasi za pomorski plen le, če je zajeta med izvrševanjem ali neposredno po izvršitvi kateregakoli dejanja iz 4. člena tega zakona.
Izjemoma se razglasi za pomorski plen nevtralna trgovska ladja, ki je s krivimi listinami ali s krivo smerjo storila kakšno dejanje iz 4. člena tega zakona in nato nadaljevala pot, če jo med nadaljnjo plovbo, vendar najkasneje do vrnitve v kakšno luko njene države, zajamejo jugoslovanske oborožene sile.
6. člen
Sovražna vojna ladja, sovražna ladja v javni službi in trgovska ladja, ki je last sovražne države, postanejo vojni plen na morju takrat, ko jo zajamejo jugoslovanske oborožene sile, ne glede na to, kdaj je izdana odločba iz 32. člena tega zakona.
Ladjo iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno takoj po zajetju uničiti, če to narekujejo vojne potrebe; če je treba, pa se lahko takoj uporabi za vojne operacije.
7. člen
Ne zajame se in ne razglasi za pomorski oziroma vojni plen ladja iz 2. ali 6. člena tega zakona, če je to:
1)
ladja parlamentarka oziroma ladja, s katero se vzdržujejo odnosi med vojskujočimi se stranmi (kartelna ladja);
2)
sovražna ladja, ki so ji jugoslovanski ali zavezniški organi izdali propustnico;
3)
sanitetna ali bolniška ladja;
4)
ladja, ki je namenjena izključno le za humanitarne in znanstvene namene, dokler opravlja tako službo, če je njeno ime sporočeno jugoslovanski vladi in če je ta dala svoje soglasje, da ladja lahko opravlja tako službo;