TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnikov se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v tč. II. in III. izreka spremeni tako, da glasi:

"II. Toženka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati:

- prvotožnici 17.327,83 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2021 do plačila;

- drugo, tretje in četrto tožniku vsakemu 5.580,40 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.5.2021 do plačila.

III. Toženka je dolžna povrniti tožnikom njihove pravdne stroške v celoti.".

II. Pritožba toženke se zavrne in sodba sodišča prve stopnje v tč. I. izreka potrdi.

III. Toženka je dolžna plačati tožnikom 1.773,24 € pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči po preteku 15 dni od dneva vročitve te sodbe do plačila, vse v roku 15 dni.

Pripoznava zastarane obveznosti je enostranski pravni posel, torej izjava volje dolžnika, ki povzroči materialnopravne učinke odpovedi zastaranju. Za dosego takšnih oblikovalnih učinkov oziroma spremembo, ki povzroči, da temeljno materialno upravičenje ponovno pridobi tudi pravno možnost njene prisilne izpolnitve oziroma pravovarstveni zahtevek, zato ni potrebna privolitev upnika. Prvi naslednji dan po odpovedi zastaranja, prične teči nov zastaralni rok. Razumljivo je, da takšni učinki nastopijo le, če terjatev (temeljno materialno upravičenje) še obstoji. Strožja oblika obličnosti (pogoj za veljavnost) je primarno namenjena varovanju dolžnikovega položaja zato, ker je slednji že pridobil ugovor zastaranja. Zakon kot pogoj določa obliko pisnosti, ne predpisuje pa njene vsebine. Bistveno je, da se dolžnik v njej na jasen, določen in brezpogojen način odpoveduje zastaranju. To lahko stori na neposreden ali posreden način.

Temeljno pravilo, ki opredeljuje pričetek teka zastaralnega roka je namreč objektivizirano in ga opredeljuje pojem dospelosti oziroma zapadlosti; kdaj pa nastanejo oziroma nastopijo dejstva, ko ima upnik možnost uveljavljati pravovarstveni zahtevek (actio nata) pa je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Ker tožniki poudarjajo, da gre za terjatve, ki so nastale v sodnih postopkih, je to trenutek pravnomočnosti oziroma trenutek, ko je bila sodna poravnava sklenjena.