TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Samo tožnikovo osebno prepričanje za drugačno oceno o zatrjevani navideznosti ne zadošča, o navideznosti pa ni nobenih dokazov, kar potrjuje tudi tožnik sam v reviziji.

Na neobstoj podlage tožnik samo sklepa na podlagi dejstva, da med pogodbenima strankama ni nobenega sorodstvenega razmerja, tako sklepanje pa je zmotno, saj bi sicer za veljaven obstoj podlage vsake darilne pogodbe bilo potrebno, da sta pogodbenika v sorodu.

V 29. členu ZKZ je bil promet s kmetijskim zemljiščem z darilnimi pogodbami res omejen, vendar le v določenih relacijah. Kmet je smel podariti kmetijsko zemljišče ali gozd občanu, ki se po tem zakonu ni štel za kmeta, le če je bil z njim v določenem sorodstvenem razmerju. Ostalega prometa kmetijskih zemljišč ali gozdov z darilnimi pogodbami zakon ni omejeval. Določba 29. člena ZKZ je omejevala prehod kmetijskega zemljišča z darilno pogodbo le od kmeta na nekmeta, da bi preprečila drobljenje kmetijskih zemljišč in njihovo prehajanje v last tistih, ki se niso ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo. Omejitve pa niso veljale za prehod kmetijskega zemljišča od kmeta na kmeta, od nekmeta na kmeta in od nekmeta na nekmeta.

Darilno pogodbo, ki je bila sicer sklenjena v skladu z ZKZ, je pa bila le navidezna in se je z njo prikrivala prodajna pogodba, je lahko s tožbo izpodbijal prednostni upravičenec do nakupa, vendar s pravilno v skladu z 28. členom ZKZ postavljenimi zahtevami. Dokazati je moral navideznost pogodbe in dejstvo prikrajšanja pri svoji prednostni pravici do nakupa kmetijskega zemljišča. Tožnik ni pravilno postavil tožbenega zahtevka, navideznosti sporne darilne pogodbe ni dokazal, prednostni upravičenec glede na določbo 6.

odstavka 21. člena ZKZ pa kljub solastništvu ni bil, saj ni imel statusa kmeta.