Nalaganje dokumenta...
Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 6-336/2004, stran 647 DATUM OBJAVE: 23.1.2004
VELJAVNOST: od 23.1.2004 do 30.12.2021 / UPORABA: od 23.1.2004 do 30.12.2021
RS 6-336/2004
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
336. Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci
Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci
državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Avtocesta A4 Fram–Hajdina–Gruškovje (hrvaška meja), predstavlja skupaj s krakom avtoceste A1 Šentilj–Maribor–Fram bivšo tako imenovano Pyhrnsko avtocesto, ki povezuje srednjo Evropo preko Slovenije s Hrvaško in se preko Srbije navezuje z enim krakom na Solun, z drugim pa preko Bolgarije na Bospor.
Odsek avtoceste Slivnica–Draženci predstavlja del avtocestne mreže Slovenije v smeri Maribor–Ptuj. Z izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica–Draženci se bo učinkovito povezal del severovzhodne Slovenije na avtocestno omrežje, z izgradnjo avtocestnega odseka Ptuj–Gruškovje in glavne ceste Hajdina–Ptuj–Ormož pa tudi del Prlekije in Haloz in preko njih s sosednjo Hrvaško.
Dolžina odseka avtoceste je približno 19,50 km. Odsek prevzema funkcijo sedanje E 59 po evropski kategorizaciji (Phyrnska smer) oziroma glavne ceste I. reda po uredbi o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02, 18/03, 65/03 in 119/03).
Na zahodu se odsek navezuje na avtocestni odsek Slivnica–Pesnica, na vzhodu pa na avtocestni odsek Ptuj–Gruškovje (slovensko hrvaška meja) in na odsek ceste G1-2 (HC) Hajdina–Ptuj–Ormož.
Odsek avtoceste se načrtuje kot avtomobilska cesta z dvema voznima pasovoma in enim odstavnim pasom v vsaki smeri.
Priprava lokacijskega načrta se je začela na podlagi predloga ministra za promet in zveze z dne 13. 4. 1995, št. dopisa 347-30/95. Predlog ministra za promet in zveze je bil dokumentiran z rešitvami v »Primerjalni študiji variant poteka avtoceste mimo Maribora z navezavo na Phyrnsko avtocesto proti Lendavi«, ki jo je izdelal BPI d.o.o. Maribor, št. proj. 89, marec 1994, dopolnitev julij 1994) in je utemeljen v:
-
prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
-
prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
Priprava lokacijskega načrta za odsek avtoceste Slivnica–Draženci se je začela na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor) in skladno s programom priprave lokacijskega načrta za odsek avtoceste Slivnica–Draženci, ki ga je določil minister za okolje in prostor dne 8. 10. 1998 in se nadaljuje v skladu s tretjim odstavkom 170. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju prostora). V tretjem odstavku 45. člena zakona o urejanju prostora je določeno, da se prostorska ureditev, ki je vsebina državnega lokacijskega načrta, praviloma določi s primerjavo več variantnih rešitev. O izboru rešitve odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za prostor in ministra, ki je pobudnik za pripravo državnega lokacijskega načrta.
V sklopu priprave državnega lokacijskega načrta so bile izdelane naslednje primerjalne študije:
1.
»Proučitev in primerjava izdelanih variant in predlog najustreznejše variante« (URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 30-160-3/96, junij 1999), ki je medsebojno primerjala variante Marjeta, Brunšvik in Kidričevo na območju od Frama do Tržca;
2.
»Proučitev izdelanih variant in predlog najustreznejše variante na območju Dravskega polja« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 415/00, marec 2001), ki je medsebojno primerjala variante Fram, Slivnica in Ptujska cesta na območju od vozlišča z avtocestnim odsekom Fram–Slivnica oziroma Slivnica–Pesnica do Prepolja;
3.
»Primerjalna študija variant poteka avtoceste na območju Hajdine« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 134/03, avgust 2003, dopolnjeno septembra 2003), ki je medsebojno primerjala variante Marjeta osnovna marec 2003, Marjeta modificirana, Hajdina in Hajdina 2 na območju od Prepolja do Dražencev;
4.
»Končno poročilo o primerjavi variant trase avtoceste na odseku Slivnica–Draženci« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. projekta 215/03, november 2003), ki na podlagi sinteze izdelanih gradiv podaja končen predlagani potek avtoceste od Slivnice do Dražencev.
Na podlagi izdelanih študij, pridobljenih stališč posameznih ministrstev in lokalnih skupnosti, je kot najustreznejša predlagana varianta, ki je kombinacija variante Slivnica in Hajdina 2. Vlada Republike Slovenije je na 51. redni seji dne 11. 12. 2003 odločila, da je najustreznejši potek trase avtoceste Slivnica–Draženci v delu od vozlišča z avtocesto Slivnica–Pesnica do Prepolja po varianti Slivnica, v delu od Prepolja do Dražencev pa po varianti Hajdina 2.
Skladno z določili 19. člena zakona o urejanju naselij lokacijske načrte praviloma financira oziroma sofinancira pobudnik, kar določa ta program priprave.
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt), ki predstavlja območje od Razcepa Slivnica do Dražencev, so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo avtoceste v dolžini približno 19,5 km vključno z vozliščem na obstoječi odsek avtoceste Pesnica–Slivnica ter izgradnjo vseh potrebnih priključkov.
Skladno z določili zakona o urejanju prostora pripravljavec 1. prostorske konference ni sklical, ker gre za postopek sprejemanja prostorskega izvedbenega akta, ki se je začel na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor s programom priprave lokacijskega načrta za odsek avtoceste Slivnica–Draženci, ki ga je dne 8. 10. 1998 določil minister za okolje in prostor. Rezultati študije so bili skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor v posameznih fazah predstavljeni lokalnim skupnostim, pridobljena so bila tudi stališča ministrstev, kar je bilo vse smiselno upoštevano pri izbrani varianti.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave,
-
državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1.
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;
2.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
3.
Ministrstvo za obrambo, Sektor za obrambne zadeve;
4.
Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine;
5.
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
6.
Ministrstvo za promet, Urad za železnice;
7.
Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;
8.
Javna agencija RS za železniški promet
9.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
10.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje gospodarjenja z vodami;
11.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja;
12.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave;
13.
Zavod RS za varstvo narave;
14.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za energetiko;
15.
Ministrstvo za notranje zadeve;
16.
Zavod za ribištvo;
17.
Zavod za gozdove;
18.
Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana;
19.
Geoplin d.o.o., Ljubljana;
20.
Elektro Maribor, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.;
21.
Telekom Slovenije, Ljubljana;
22.
Dravske elektrarne Maribor;
23.
Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj;