Zakon o sodnem svetu (ZSSve)

1205. Zakon o sodnem svetu (ZSSve)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodnem svetu (ZSSve)

Razglašam Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2017.

Št. 003-02-4/2017-10

Ljubljana, dne 3. maja 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SODNEM SVETU (ZSSve)

I. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta zakon ureja položaj, pristojnosti, organizacijo in sestavo Sodnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sodni svet), postopek in pogoje za izvolitev članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani) sodnega sveta, trajanje njihovega mandata, prenehanje funkcije in druga vprašanja, povezana z delovanjem sodnega sveta, ter določa disciplinske organe in disciplinski postopek zoper sodnice oziroma sodnike (v nadaljnjem besedilu: sodniki).

2. člen

(položaj sodnega sveta)

(1)

Sodni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge, določene z zakonom, varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva.

(2)

Sodni svet ravna tako, da se varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva ter neodvisnost sodnika.

3. člen

(sedež)

(1)

Sedež sodnega sveta je v Ljubljani.

(2)

Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zagotavlja poslovne prostore za delovanje sodnega sveta in je upravljavec teh prostorov.

4. člen

(generalni sekretar sodnega sveta)

(1)

Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) sodnega sveta je dodeljeni sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja najmanj pet let.

(2)

Generalni sekretar sodnega sveta skrbi za delovanje sodnega sveta in vodi strokovno službo. Za svoje delo je odgovoren predsednici oziroma predsedniku (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in članom sodnega sveta.

(3)

Dodelitev sodnika iz prvega odstavka tega člena traja pet let in se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sodnike, razen če ta zakon določa drugače.

(4)

Javni poziv k prijavam za dodelitev objavi sodni svet, ki pred odločitvijo o dodelitvi pridobi mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo (v nadaljnjem besedilu: matično sodišče).

(5)

Če se na javni poziv iz prejšnjega odstavka ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, sodni svet objavi ponovni javni poziv.

(6)

O dodelitvi odloči sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(7)

Sodnik iz prvega odstavka tega člena obdrži pravico uporabljati naziv sodnik, vendar ne more hkrati opravljati sodniške službe in mu obveznosti iz sodniške službe mirujejo. V času dodelitve lahko kandidira in je imenovan za predsednika sodišča, podpredsednika sodišča ali na druga vodstvena mesta na sodišču pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja sodišča.

5. člen

(poslovnik sodnega sveta)

(1)

Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sprejme Poslovnik sodnega sveta (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), s katerim natančneje uredi način dela, organizacijo, sklicevanje in potek sej, postopke izvrševanja odločitev, način varovanja podatkov, sodelovanje z drugimi organi, obveščanje javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.

(2)

Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

6. člen

(javnost dela)

Delo sodnega sveta je javno v skladu s tem zakonom in poslovnikom.

7. člen

(letno poročilo)

(1)

Sodni svet o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Letno poročilo mora predložiti najpozneje do 30. septembra tekočega leta za prejšnje leto. Poročilo v vednost pošlje tudi ministrstvu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).

(2)

Letno poročilo vsebuje podatke o delu sodnega sveta v prejšnjem letu in oceno stanja v sodstvu, ki je sestavljena iz analize stanja v prejšnjem letu ter napovedi za prihodnje leto. Sodni svet se v svojem letnem poročilu opredeli tudi do letnega poročila vrhovnega sodišča o poslovanju sodstva.

(3)

Državni zbor na sejo, na kateri obravnava letno poročilo, povabi tudi ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) ter predsednika vrhovnega sodišča.

(4)

Sodni svet podatke o delu sodnega sveta v prejšnjem letu objavi na svojem spletnem mestu najpozneje do 15. maja tekočega leta za prejšnje leto, celotno letno poročilo iz drugega odstavka tega člena pa najpozneje do 30. septembra tekočega leta za prejšnje leto.

8. člen

(dostop do podatkov)

(1)

Sodni svet ima za izvajanje svojih pristojnosti in nalog po tem zakonu in po predpisih, ki urejajo sodišča in sodnike, za fizično osebo pravico dostopa do naslednjih osebnih podatkov: osebno ime, enotna matična številka občana (EMŠO), druga uradna identifikacijska številka, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov ter vrsta prebivališča in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc, spisov in druge dokumentacije sodišč, kot tudi do drugih podatkov sodne uprave v zvezi s poslovanjem, storilnostjo in kakovostjo dela sodišč ter učinkovitostjo in uspešnostjo dela sodnikov, v obsegu, ki je potreben za obravnavanje posamezne zadeve.

(2)

Sodni svet pisno zahteva posredovanje posameznega spisa in v zahtevi navede razloge ter določi primeren rok. Po pregledu vsebine se na spisu označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi ga je pregledal in se ga takoj vrne pristojnemu sodišču.

(3)

Do ostalih zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena sodni svet dostopa neposredno, na način, da se v njih označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi je dostopal do njihove vsebine.

(4)

Drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodnemu svetu na njegovo pisno zahtevo z navedbo razlogov zagotoviti podatke in informacije iz njihove pristojnosti.

(5)

Pravico do dostopa do podatkov po tem členu imajo za izvajanje svojih pristojnosti in nalog tudi disciplinski organi, volilna komisija in Komisija za etiko in integriteto v obsegu, ki je nujno potreben za obravnavo konkretne zadeve. Glede varstva, obdelave in hrambe podatkov, do katerih dostopajo delovna telesa iz prejšnjega stavka, se smiselno uporabljajo določbe 9. člena tega zakona.

(6)

Analitično podporo sodnemu svetu za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog zagotavlja vrhovno sodišče. Sodni svet in vrhovno sodišče skleneta sporazum, s katerim podrobneje opredelita obseg in način izvajanja.

9. člen

(varstvo, obdelava in hramba podatkov)

(1)

V postopkih in obdelavah podatkov pred sodnim svetom se glede varstva osebnih podatkov iz 8. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, glede ravnanja s tajnimi podatki pa zakon, ki ureja ravnanje s tajnimi podatki. Pri obdelavi občutljivih osebnih podatkov sodni svet upošteva njihovo tajnost, sprotno spremlja ukrepe njihovega zavarovanja in preprečuje nepooblaščene vpoglede.

(2)

Podatke, pridobljene po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega zakona, sodni svet vpogleda, prepiše, izpiše ali kopira ter nadalje obdeluje v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami.

(3)

Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo 5 let po zaključku zadeve, v zvezi s katero so bili pridobljeni, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

II. poglavje

SESTAVA SODNEGA SVETA

10. člen

(sestava sodnega sveta)

Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

11. člen

(položaj in imuniteta članov sodnega sveta)

(1)

Funkcija člana sodnega sveta je častna in se opravlja nepoklicno.

(2)

Člana sodnega sveta, ki sodeluje pri delu sodnega sveta, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju.

12. člen

(mandat)

(1)

Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih let in po izteku te dobe ne morejo biti ponovno izvoljeni.

(2)

Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.

(3)

Novo izvoljenemu članu sodnega sveta začne teči mandat naslednji dan po izteku dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član sodnega sveta.

(4)

Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član.

13. člen

(predsednik in podpredsednik)

(1)

Sodni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju po volitvah iz drugega odstavka 12. člena tega zakona izmed sebe s tajnim glasovanjem izvolijo člani sodnega sveta z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

(2)

Če je predsednik po postopku iz prejšnjega odstavka izvoljen izmed članov sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo, je za podpredsednika lahko izvoljen le eden izmed članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, in obratno.

(3)

Predsednik in podpredsednik sta izvoljena za dobo treh let in po poteku mandata ne moreta biti ponovno izvoljena.

(4)

Delo sodnega sveta vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.

14. člen

(prenehanje funkcije)

(1)

Članu sodnega sveta preneha funkcija:

1.

z iztekom dobe, za katero je izvoljen;

2.

z odstopom;

3.

če mu je pristojna stanovska organizacija izrekla disciplinsko sankcijo ali ugotovila, da je s svojim ravnanjem kršil etični kodeks, h kateremu je zavezan, in je zaradi tega neprimeren za opravljanje funkcije člana sodnega sveta;

4.

če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje;

5.

članu sodnega sveta, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo s sodniške funkcije, z imenovanjem na višje sodniško mesto, razen če je bil izvoljen v skladu s četrtim odstavkom 18. člena tega zakona ali z imenovanjem za predsednika ali podpredsednika sodišča;

6.

članu sodnega sveta, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.

(2)

Član sodnega sveta, ki mu je prenehala funkcija po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.

(3)

Članu sodnega sveta preneha funkcija po 2. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko se sodni svet seznani z njegovo pisno izjavo o odstopu.

(4)

Članu sodnega sveta preneha funkcija po 4. točki prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti sodne odločbe.

(5)

Članu sodnega sveta preneha funkcija po 5. točki prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije, z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o razrešitvi sodnika, z dnem pravnomočnosti o imenovanju na višje sodniško mesto ali z dnem pravnomočnosti odločbe o imenovanju za predsednika ali podpredsednika sodišča.

(6)

Članu sodnega sveta, ki je sodnik, preneha funkcija po 3. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ugotovi, da je član sodnega sveta zaradi storjene etične ali disciplinske kršitve neprimeren za nadaljnje opravljanje funkcije člana sodnega sveta.

(7)

Članu sodnega sveta, ki ni sodnik, preneha funkcija po 3. in 6. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko na predlog sodnega sveta državni zbor pravnomočno odloči o prenehanju funkcije.

(8)

O nastopu okoliščin iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena sodni svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora. Če je odstopil oziroma je bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, obvesti sodni svet tudi predsednika republike.

III. poglavje

VOLITVE ČLANOV SODNEGA SVETA

1. oddelek

Splošne določbe

15. člen

(razpis volitev)

(1)

Volitve članov sodnega sveta razpiše predsednik državnega zbora najmanj 120 dni pred iztekom mandata članov sodnega sveta, v primeru nadomestnih volitev pa v roku 30 dni od nastopa okoliščine, zaradi katere se opravijo nadomestne volitve.

(2)

V aktu o razpisu volitev, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se določita dan razpisa volitev in dan glasovanja.

(3)

Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja mora poteči najmanj 80 dni. V primeru nadomestnih volitev je lahko ta rok krajši, vendar ne krajši od 30 dni.

15.a člen

(žreb)

(1)

Kadar je izvoljenih manj kandidatov, kot poteče mandatov članom sodnega sveta, se o tem, kateri član sodnega sveta bo opravljal pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana, opravi žreb.

(2)

Žreb iz prejšnjega odstavka se opravi najpozneje deset dni pred iztekom mandata člana sodnega sveta, če to ni mogoče, pa najpozneje naslednji dan po tem, ko je znan izid volitev. Opravi se na seji sodnega sveta po postopku, določenem s poslovnikom, ob navzočnosti predsednice oziroma predsednika državnega zbora.

(3)

Po opravljenem žrebu sodni svet na svojem spletnem mestu objavi osebno ime člana sodnega sveta, ki opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.

2. oddelek

Volitve članov, ki jih izvoli državni zbor

16. člen

(volitve)

(1)

Volitve članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, so tajne.

(2)

Predsednik republike objavi v desetih dneh po razpisu volitev iz 15. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane sodnega sveta.

(3)

Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najpozneje 20 dni pred dnevom glasovanja.

(4)

Na kandidatni listi iz prejšnjega odstavka mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

17. člen

(nadomestne volitve)

(1)

Če članu sodnega sveta, ki ga izvoli državni zbor, predčasno preneha mandat po 2., 3., 4. ali 6. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta za preostalo mandatno dobo tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil v državnem zboru izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(2)

Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(3)

Če na listi iz 16. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.

3. oddelek

Volitve članov, ki jih izvolijo sodniki

18. člen

(volitve članov iz vrst sodnikov)

(1)

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov so neposredne in tajne.

(2)

Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v sodniški volilni imenik, ki vsebuje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem opravlja sodniško službo.

(3)

Dva člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih prve stopnje, po enega člana pa volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na vrhovnem sodišču in na sodiščih s položajem višjega sodišča.

(4)

Dva člana sodnega sveta volijo skupaj vsi sodniki iz prejšnjega odstavka.

(5)

Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen vsak sodnik, ki na dan volitev opravlja sodniško funkcijo in je v skladu z drugim odstavkom tega člena vpisan v sodniški volilni imenik.

19. člen

(sodniški volilni imenik)

(1)

Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu tega člena: imenik) iz drugega odstavka 18. člena tega zakona vodi vrhovno sodišče. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma aktov o imenovanju.

(2)

Najpozneje deset dni po razpisu volitev vrhovno sodišče imenik pošlje sodiščem.

(3)

Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če kdo ni vpisan v imenik ali je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja.

(4)

Zahteva iz prejšnjega odstavka se pošlje osebi, na katero se nanaša, če to ni vlagatelj, ki se o njej lahko izjavi v 24 urah od vročitve.

(5)

Če je zahteva za popravek imenika utemeljena, vrhovno sodišče imenik popravi, če ni utemeljena, pa v štirih dneh od prejema zahteve glede popravka imenika izda zavrnilno odločbo.

(6)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj zahteve in oseba, na katero se zahteva nanaša, vložita tožbo pri upravnem sodišču v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče o tožbi odloči v 48 urah po njenem prejemu, pri čemer odloča ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore. Zoper odločitev sodišča ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

(7)

Sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka pritožbo kot neutemeljeno zavrne, ji ugodi in odločitev vrhovnega sodišča odpravi ali ji ugodi in vrhovnemu sodišču naloži popravo imenika.

20. člen

(kandidatne liste)

(1)

Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno.

(2)

Kandidature se predložijo volilni komisiji iz prvega odstavka 22. člena tega zakona najpozneje 40 dni pred dnevom glasovanja in morajo vsebovati te podatke in priloge:

-

osebne podatke kandidata (ime in priimek, sodniški naziv in položaj ter matično sodišče),

-

oznako, na kateri kandidatni listi, ki se oblikuje v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 18. člena tega zakona, kandidat kandidira,

-

osebne podatke vlagatelja (ime in priimek, sodniški naziv in položaj, matično sodišče ter njegov podpis),

-

pisno soglasje kandidata ter

-

najmanj tri podpisane obrazce, s katerimi se daje podpora kandidaturi.

(3)

Če volilna komisija po prejemu kandidature ugotovi, da ne vsebuje vseh podatkov iz prejšnjega odstavka, vlagatelja pozove, da jo v treh dneh dopolni. Prepozno ali nedopolnjeno kandidaturo zavrže ter odločitev pošlje kandidatu in vlagatelju kandidature.

(4)

Če volilna komisija ugotovi, da je kandidatura vložena za sodnika, ki ne opravlja sodniške funkcije na sodišču, s katerega lahko kandidira v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona ali je že vložena na drugi kandidatni listi, jo zavrne.

(5)

Na vsaki kandidatni listi iz druge alineje drugega odstavka tega člena mora biti večje število kandidatov, kot je število članov, ki se volijo, vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

(6)

Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih podprli najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je podprlo največ sodnikov. Če dva ali več kandidatov prejme enako število podpor, število vseh kandidatov pa presega omejitev iz prejšnjega odstavka, o uvrstitvi kandidata na listo odloča žreb, ki ga opravi volilna komisija.

(7)

Volilna komisija kandidatne liste potrdi in objavi na intranetnih straneh sodišč najmanj 30 dni pred dnevom glasovanja.

(8)

Kandidat, katerega kandidatura je bila zavržena ali zavrnjena, oziroma kandidat, ki se ni uvrstil na kandidatno listo, in vlagatelj take kandidature lahko zoper odločbo volilne komisije iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter zoper odločitev volilne komisije iz prejšnjega odstavka v 48 urah po prejemu odločbe oziroma po objavi kandidatnih list na intranetnih straneh sodišč vložita tožbo pri upravnem sodišču. Sodišče o tožbi odloči v 48 urah po njenem prejemu, pri čemer odloča ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore. Zoper odločitev upravnega sodišča ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

(9)

Če sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi, da pritožba ni utemeljena, jo zavrne. Če sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena, odločitev volilne komisije odpravi in samo odloči o uvrstitvi kandidata na kandidatno listo ali pa volilni komisiji naloži, da ponovno odloči o uvrstitvi kandidatov na kandidatno listo oziroma ponovno opravi žreb v skladu s šestim odstavkom tega člena.

21. člen

(izvedba volitev)

(1)

Volitve se izvedejo na voliščih, ki so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu vrhovnega sodišča. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov vrhovnega sodišča.

(2)

Za glasovanje na voliščih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor, razen če ta zakon določa drugače.

(3)

Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri se obkroži ime sodnika, ki se voli.

(4)

Zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora lahko vsak volivec vloži ugovor pri volilni komisiji v dveh dneh od dneva glasovanja. Volilna komisija mora o ugovoru odločiti v 48 urah. Če volilna komisija ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču in odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. Zoper odločitev volilne komisije ni posebnega pravnega varstva.

(5)

Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov predčasno preneha mandat po 2., 3., 4. ali 5. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostalo mandatno dobo tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(6)

Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(7)

Če na listi iz 20. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.

21.a člen

(izid glasovanja in volitev)

(1)

Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če dva ali več kandidatov prejme enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo.

(2)

Volilni odbor o svojem delu pri ugotavljanju izida glasovanja sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani odbora, ter ga skupaj z vsem volilnim gradivom pošlje volilni komisiji v roku, ki ga določi volilna komisija.

(3)

Izid volitev ugotovi volilna komisija, o čemer sestavi poročilo, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije. Poročilo objavi na intranetnih straneh sodišč in pošlje sodnemu svetu.

(4)

Zoper poročilo volilne komisije iz prejšnjega odstavka lahko volivec ali kandidat v osmih dneh po objavi na intranetnih straneh sodišč vloži tožbo pri upravnem sodišču. Tožnik mora v postopku opisati nepravilnosti in zagotoviti ustrezne dokaze za to, da je v volilnem postopku prišlo do takih nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid.

(5)

Tožba iz prejšnjega odstavka ni dovoljena glede nepravilnosti, ki bi jih tožnik lahko oziroma jih je že uveljavljal pred dnevom glasovanja v volilnem sporu v skladu s šestim odstavkom 19. člena in osmim odstavkom 20. člena tega zakona.

(6)

Sodišče v postopku odloča prednostno ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja upravne spore.

(7)

Če sodišče v postopku iz prejšnjega odstavka ugotovi nepravilnosti, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev in razdelitev mandatov, jih lahko delno ali v celoti razveljavi in v razveljavljenem obsegu odredi ponovitev volitev ali ugotovi drugačno razdelitev mandatov.

(8)

Po preteku roka za vložitev tožbe iz četrtega odstavka tega člena ali po pravnomočni odločitvi sodišča iz prejšnjega odstavka sodni svet objavi izid volitev v Uradnem listu Republike Slovenije.

21.b člen

(nadomestne volitve članov iz vrst sodnikov)

(1)

Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov mandat predčasno preneha, ker so nastopili razlogi za prenehanje funkcije člana sodnega sveta po 2., 3., 4. ali 5. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostalo mandatno dobo tisti kandidat iz liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.

(2)

Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.

(3)

Če na kandidatni listi iz sedmega odstavka 20. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.

22. člen

(volilna komisija in volilni odbor)

(1)

Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna komisija, ki jo za dobo štirih let imenuje sodni svet.

(2)

Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove namestnike, ki so sodniki. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenujeta sodnika, ki sodniško funkcijo opravljata na vrhovnem sodišču.

(3)

Članu in namestniku člana volilne komisije preneha funkcija:

1.

z iztekom dobe, za katero je imenovan,

2.

z odstopom,

3.

s pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje,

4.

z razrešitvijo s sodniške funkcije,

5.

z izrekom disciplinske sankcije in

6.

s prenehanjem sodniške funkcije.

(4)

Predsednik in namestnik predsednika ter član in namestnik člana volilne komisije, ki jim preneha mandat po 1. točki prejšnjega odstavka, opravljajo naloge člana volilne komisije do imenovanja novega člana.

(5)

Predsedniku in namestniku predsednika ter članu in namestniku člana volilne komisije preneha mandat po 2. točki tretjega odstavka tega člena z dnem, ko se sodni svet seznani z njihovo pisno izjavo o odstopu; po 3. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti sodbe, po 4. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe o razrešitvi s sodniške funkcije, po 5. točki tretjega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti odločbe disciplinskega sodišča o izrečeni disciplinski sankcij, po 6. točki tretjega odstavka tega člena pa z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije.

(6)

O nastopu razlogov iz tretjega odstavka tega člena izda sodni svet ugotovitveno odločbo o prenehanju funkcije člana ali namestnika člana volilne komisije.

(7)

Sodni svet lahko pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, člana ali namestnika člana volilne komisije razreši zaradi nevestnega opravljanja funkcije. Funkcija mu preneha z dnem sprejetja sklepa sodnega sveta o razrešitvi s funkcije.

(8)

Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na višjem sodišču. Predsednik volilnega odbora pri vrhovnem sodišču je sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na vrhovnem sodišču.

(9)

Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev ter enotne standarde za volilno gradivo in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.

IV. poglavje

PRISTOJNOSTI SODNEGA SVETA

23. člen

(pristojnosti)

(1)

Sodni svet ima po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, naslednje pristojnosti:

1.

glede izbire, imenovanja in razrešitev sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišč:

-

podaja predhodnega mnenja v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča,

-

predlaganje državnemu zboru kandidatov za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika,

Zakon o sodnem svetu (ZSSve)

Časovnica