Prometni pravilnik

2363. Prometni pravilnik

Na podlagi 64., 65., 66., 67. in 68. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 36/10) izdaja minister za promet

P R O M E T N I P R A V I L N I K

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa pogoje in način organizacije ter opravljanja varnega in rednega železniškega prometa za konvencionalne hitrosti do 160 km/h na območju Republike Slovenije, ki jih morajo upoštevati upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki, razen če za industrijske tire in proge drugih železnic niso predpisani drugačni pogoji za opravljanje železniškega prometa.

(2)

Določbe tega pravilnika, predpisane za postaje, veljajo tudi za cepišča, če ta pravilnik ne določa drugače.

(3)

Če na službenem mestu, kjer redno ni prometnika, opravlja delo prometnik, veljajo za takšno službeno mesto določbe, predpisane za postajo.

(4)

Izvajanje določb tega pravilnika, ki se nanašajo na zadolžitve prevoznika pri zagotavljanju ter izvedbi varne vožnje vlaka, mora zagotavljati tudi upravljavec, kadar opravlja vožnje vlakov za lastne potrebe.

2. člen

(pomen izrazov in kratic)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

»avtomatski prevozni režim (APR)« je preklopitev signalnovarnostne naprave v način delovanja tako, da se pri vožnji vlaka proti postaji ali odjavnici vozna pot vlaka skozi postajo ali odjavnico avtomatsko postavi in zavaruje, glavni signali pa pokažejo signalni znak za dovoljeno vožnjo;

2.

»avtomatski izklop NPr« je avtomatska prekinitev zavarovanja prometa na nivojskem prehodu po preteku programiranega časa v primerih, ko vlak ne prepelje izklopnega mesta;

3.

»brzojavka« je nujno pisno sporočilo, ki se nanaša na vodenje železniškega prometa;

4.

»center vodenja prometa« je mesto, s katerega progovni prometnik z napravami za daljinsko vodenje prometa vodi promet na najmanj treh daljinsko vodenih postajah;

5.

»centralna postavljalnica« je naprava, ki omogoča krmiljenje notranjih in zunanjih signalnovarnostnih naprav na eni postaji;

6.

»cepišče« je službeno mesto, na katerem se na odprti progi odcepi druga proga ali industrijski tir, železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov pa vodi prometnik sosednje postaje ali progovni prometnik;

7.

»cepna kretnica« je kretnica, kjer se cepi druga proga ali industrijski tir;

8.

»cepna postaja« je postaja, kjer se cepi druga proga;

9.

»cepni vlak« je vlak, ki se loči od glavnega vlaka na cepni postaji;

10.

»čuvaj nivojskega prehoda« je delavec, ki je strokovno usposobljen za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca, katerega strokovna usposobljenost vsebuje tudi zavarovanje prometa na nivojskem prehodu;

11.

»daljinsko vodenje prometa« je vodenje prometa z napravami za daljinsko vodenje prometa s sosednje postaje ali iz centra vodenja prometa;

12.

»daljinsko vodena postaja« je nezasedena postaja, na kateri je promet daljinsko voden z napravami za daljinsko vodenje prometa;

13.

»dejanska relacija vlaka« je pot, ki jo vlak dejansko prepelje od svojega začetnega do končnega mesta;

14.

»deljeni vlak« je vlak, ki vozi po voznem redu osnovnega vlaka;

15.

»dvopotna vozila« so motorna vozila za posebne namene, ki so prirejena za vožnjo po cesti in po tirih;

16.

»fonogram« je dokazno oddano in sprejeto kratko ustno sporočilo predpisane vsebine;

17.

»glavni vlak« je vlak, od katerega se na cepni postaji loči del vlaka;

18.

»izredni dogodek« je v tem pravilniku skupno ime za resno nesrečo, nesrečo in incident;

19.

»izredni prevoz« je prevoz vozil, ki prazna ali naložena presegajo nakladalni profil, predpisane kode proge, osno ali dolžinsko obremenitev proge ali mejno nakladalno maso;

20.

»izredni vlak« je vlak, za katerega je izdelan vozni red posameznega vlaka, nima pa koledarja vožnje, ali pa vlak, ki vozi po posebej izdelanem voznem redu posameznega vlaka ali vozi po voznem redu osnovnega vlaka;

21.

»izvozna kretnica« je kretnica, kjer se končajo postajni tiri in se prične progovni tir;

22.

»izvršilni železniški delavec« oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: izvršilni železniški delavec) je oseba, ki je strokovno usposobljena v skladu s pravilnikom, ki ureja strokovno usposobljenost izvršilnih železniških delavcev, in neposredno sodeluje v železniškem prometu;

23.

»kodifikacija« je način označevanja pošiljk, katerih prečni prerez presega dovoljene nakladalne profile in bi se brez takšnega sistema prevažale kot izredni prevoz;

24.

»koda proge« je označba proge, s katero se določa, katere kodificirane pošiljke se po progi še lahko prevažajo, ne da bi zapadle pod režim izrednega prevoza;

25.

»komunikacijsko mesto« je mesto na odprti progi ali na službenem mestu, od koder je mogoče vzpostaviti telekomunikacijsko zvezo vsaj s prometnikom ali progovnim prometnikom;

26.

»krajevno ravnanje« je upravljanje s centralno postavljalnico zasedene postaje;

27.

»križna postaja« je postaja, kjer se križata vlaka iz nasprotnih smeri, in na katero je križanje preloženo ali odrejeno;

28.

»lahek vlak« je vlak, ki glede na svoje tehnične karakteristike lahko vozi z večjimi hitrostmi kot drugi vlaki in je kot »lahek vlak« označen v dokumentih operativnega voznega reda;

29.

»lokalna postavljalnica« je naprava v okviru centralne postavljalnice, s katero postajno, premikalno ali vlakovno osebje krajevno upravlja s kretnicami, raztirniki in napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih;

30.

»medpostajni odsek« je odprta proga med dvema sosednjima postajama;

31.

»nakladališče« je mesto na progi, na katerem se naklada in razklada blago ter opravlja premik, ki je potreben zaradi nakladanja ali razkladanja. Kretnice na nakladališču morajo biti zavarovane enako kot cepna kretnica, kjer se cepi druga proga ali industrijski tiri;

32.

»največja hitrost vlaka« je največja hitrost, ki je določena z voznim redom posameznega vlaka za vsak vlak in ki ne sme preseči največje dovoljene progovne hitrosti;

33.

»naprave za daljinsko vodenje prometa« so naprave, ki omogočajo upravljanje s centralnimi postavljalnicami na daljavo;

34.

»nepravi tir« je tir na dvotirnih progah, ki ni določen za redno vožnjo vlakov te smeri;

35.

»nezasedena postaja« je postaja, ki ni zasedena s prometnikom;

36.

»obojestranski promet« je promet vlakov na dvotirnih progah oziroma odsekih dvotirnih prog, ki so opremljene s signalnovarnostnimi napravami za vožnjo vlakov v obe smeri, po katerem koli tiru;

37.

»obvestilo« je pisno ali ustno sporočilo, ki se nanaša na vodenje železniškega prometa;

38.

»odjavnica« je službeno mesto, s katerega se na odprti progi uravnavajo vožnje zaporednih vlakov v razmiku odjavnih odsekov. Meja med odjavnima odsekoma je prostorni signal. Na odprti progi je lahko več odjavnic;

39.

»odprta proga« je proga, ki povezuje dve postaji. Meja med odprto progo in postajo so uvozni signali, kjer pa teh ni, pa prvi uvozni kretnici sosednjih postaj;

40.

»odredba« je obvestilo v pisni obliki, ki se nanaša na tehnično, tehnološko ali organizacijsko delovanje samo ene organizacijske enote in jo izda vodja te enote;

41.

»odrejeno križanje« je križanje vlakov, ki ni predvideno z operativnim voznim redom in se ga odredi na določeno postajo, kjer se bo križanje izvedlo;

42.

»omejena hitrost« je hitrost, ki je manjša od progovne hitrosti in je signalizirana z enim od naslednjih signalnih znakov, ki jih kažejo glavni signali:

-

»Omejena hitrost’, pričakuj ‘Stoj«

-

»Omejena hitrost’, pričakuj ‘Prosto’ ali ‘Previdno«

-

»Omejena hitrost’, pričakuj ‘Omejeno hitrost«

-

»Omejena hitrost«

zaradi enega od naslednjih vzrokov:

-

vožnje preko ene ali več kretnic v odklon, kadar je hitrost pri vožnji preko vsaj ene kretnice v odklon zaradi tehničnega in konstrukcijskega stanja kretnice nižja od hitrosti pri vožnji v premo;

-

vožnje do mejnega tirnega signala;

-

vožnje v slepi tir do mejnega tirnega signala ali

-

uvoza na tir, kjer ni zagotovljena prepeljevalna pot.

Omejeno hitrost v km/h je treba navesti v voznem redu posameznega vlaka. Kadar je hitrost signalizirana s hitrostnim kazalom, se upošteva hitrost, ki jo določa hitrostno kazalo.

43.

»operativni vozni red« je vozni red, ki je sestavljen iz voznih redov posameznih vlakov za potrebe upravljavca po posameznih progah in voznih redov posameznih vlakov za potrebe prevoznikov na teh progah ter zajema tudi dokumente operativnega voznega reda;

44.

»osnovni vlak« je vlak, za katerega je vnaprej izdelan in objavljen vozni red;

45.

»počasna vožnja« je vožnja vlaka s hitrostjo, ki je manjša od največje dovoljene progovne hitrosti ali od omejene hitrosti; počasne vožnje niso navedene v dokumentih voznega reda;

46.

»posebni vlak« je vlak, ki vozi po voznem redu, izdelanem ne glede na vozne rede drugih vlakov, ali pa se zanj izdela poseben vozni red posameznega vlaka;

47.

»poslovnik« je dokument, ki vsebuje tiste določbe postajnega poslovnega reda, ki so skupne za upravljavca in prevoznika, in določbe, potrebne za delo posamezne enote prevoznika ali upravljavca;

48.

»postaja« je prometno mesto z najmanj eno kretnico, na katerem se ureja železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov;

49.

»postajališče« je mesto na progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov;

50.

»signalnovarnostne naprave« so naprave za zavarovanje in vodenje prometa;

51.

»postajni poslovni red« je dokument upravljavca, z natančnimi določbami o postaji, njeni tehnični opremljenosti in organizaciji vodenja prometa na njej;

52.

»postajni tiri« so tiri, ki se nahajajo med uvoznimi kretnicami iste postaje ali uvozno kretnico in tirnimi zaključki slepih tirov;

53.

»postajno osebje« je osebje, ki sodeluje pri zavarovanju vlakovnih in/ali premikalnih voznih poti na postaji;

54.

»postanek vlaka iz prometnih ozirov« je z operativnim voznim redom predviden postanek vlaka na postaji za potrebe državnih organov oziroma za zagotovitev urejenosti železniškega prometa;

55.

»potniški vagoni« so železniška vozila brez lastnega pogona; namenjeni so za prevoz potnikov in so: sedežni, ležalni, spalni, jedilni, bifejski, poštni, službeni in posebni;

56.

»pravi tir« je tir na dvotirnih progah, določen za redno vožnjo vlakov ene smeri;

57.

»predvidena relacija« vlaka je pot, ki jo mora vlak prevoziti glede na sestavo ali potrebe vpeljave vlaka;

58.

»preloženo križanje« je križanje, ki se ga je preložilo iz voznoredne križne postaje na novo križno postajo;

59.

»premik« je skupno ime za vsa premikalna dela;

60.

»premikalna skupina« je skupno ime za vodjo premika in najmanj enega premikača; število premikačev je odvisno od obsega in vrste premikalnih del, krajevnih in drugih tehnoloških pogojev;

61.

»premikalno osebje« je skupno ime za strojevodjo, pomočnika strojevodje (če je le-ta na vlečnem vozilu) in premikalno skupino;

62.

»prepeljevalna pot« je del tira za ločnico, premikalnim signalom oziroma mejnim tirnim signalom oziroma glavnim signalom, do katerega je postavljena vozna pot, ki mora biti prosta in mora znašati najmanj 50 m;

63.

»priključni vlak« je vlak, ki se priključi glavnemu vlaku na priključni postaji;

64.

»priročnik za strojevodjo« je skupek pravil, postopkov in informacij, ki jih potrebuje strojevodja, da lahko opravlja naloge vožnje vlaka na določeni relaciji in vozilu, ki se uporablja na tej relaciji (priložena so mu lahko navodila, ki podrobneje definirajo posamezne postopke);

65.

»pristojni vzdrževalec« je izvršilni železniški delavec, strokovno usposobljen za enega od vzdrževalcev upravljavca;

66.

»privolitev« je vzpostavitev stanja na signalnovarnostni napravi tako, da omogoča signaliziranje voženj s signalnimi znaki glavnih signalov samo v eni trenutno izbrani smeri;

67.

»progovna hitrost« je največja dovoljena hitrost na progi ali delih proge, odvisna od tehničnega stanja proge, njene opremljenosti in tehničnih značilnosti vlaka; določena je s signalnimi znaki za progovno hitrost;

68.

»progovni prometnik« je delavec upravljavca, ki iz centra vodenja prometa neposredno vodi promet na progi ali odseku proge;

69.

»progovni telefon« je telefon, ki je nameščen v posebni omarici ali na posebnem stebričku in je namenjen za neposredno sporazumevanje s progovnim prometnikom oziroma prometnikoma sosednjih postaj;

70.

»progovni tir« je tir med uvoznim signalom in uvozno kretnico;

71.

»progovno vozilo« je motorno vozilo za posebne namene, kadar se dalj časa zadržuje med dvema postajama in za njegovo vožnjo ni mogoče uporabiti voznega reda posameznega vlaka, ali ročno progovno vozilo;

72.

»program omrežja« je dokument, ki vsebuje podatke o razpoložljivih zmogljivostih javne železniške infrastrukture;

73.

»prometno mesto« je tehnično opremljeno mesto na progi z najmanj eno kretnico, na katerem se ureja železniški promet nasprotnih in zaporednih vlakov; v nadaljevanju postaja;

74.

»prometnik« je delavec upravljavca, ki neposredno vodi promet na krajevno vodeni postaji in/ali na največ dveh daljinsko vodenih postajah;

75.

»ranžiranje vlaka« je premikalno delo, pri katerem sestavo ali razstavo vlaka opravlja stalna premikalna skupina (dodajanje ali odvzemanje vagonov); zamenjava vlakovne lokomotive, dodajanje ali odvzemanje doprege ali priprege ni ranžiranje vlaka;

76.

»redni vlak« je vlak, ki ima izdelan vozni red posameznega vlaka s koledarjem vožnje in je objavljen v dokumentih operativnega voznega reda ali z voznoredno odredbo;

77.

»razstava vlaka« je premik vagonov, ki ga opravlja prevoznik z namenom dostave vagonov iz vlaka na določena mesta, za predvidena dela z vagoni;

78.

»relacija vlaka« je pot od začetne do končne postaje vlaka;

79.

»sestajanje« je skupni naziv za križanja, prehitenja, srečanja in dohitenja;

80.

»sestava vlaka« je premik vagonov, ki ga opravlja prevoznik z namenom razvrstitve vagonov tako, kot je predvidena sestava vlaka;

81.

»sprednji vlak« je vlak, ki vozi pred zaporednim vlakom v isti smeri po istem tiru;

82.

»strojevodja« je v tem pravilniku skupen naziv za strojevodjo in voznika progovnih vozil, razen kadar je voznik progovnega vozila posebej naveden;

83.

»tovorni vagoni« so železniška vozila brez lastnega pogona, namenjena prevozu blaga;

84.

»uvozna kretnica« je kretnica, kjer se konča progovni tir in začnejo postajni tiri;

85.

»validacija« je postopek, s katerim se zagotavlja identičnost uporabljenih podatkov s posredovanimi podatki;

86.

»vlaki z nagibno tehniko« so vlaki, ki z dodatnim aktivnim ali pasivnim nagibanjem vagonskega groda na notranjo stran krivine zmanjšujejo bočni pospešek, ki deluje na potnike;

87.

»vlakovna pot« je zmogljivost transportne infrastrukture za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času;

88.

»vlakovna vožnja« je vožnja vlaka po predpisanem voznem redu;

89.

»vlakovno osebje« je skupno ime za vlakospremno osebje in strojevodjo ter pomočnika strojevodje, če je ta na vlečnem vozilu pri vlaku;

90.

»vlakospremno osebje« je osebje, ki spremlja vlak, kamor se ne šteje strojevodje ter pomočnika strojevodje;

91.

»vlečna vozila« so železniška vozila z lastnim pogonom, ki so namenjena za vleko vlakov, vožnjo pri premiku ali samostojno vožnjo in so lokomotive, motorniki in motorne garniture;

92.

»vozlišče« je v pomenu uravnavanja prometa območje več železniških postaj, ki glede na potrebe železniškega prometa sestavljajo celoto. Območja vozlišč določi upravljavec in jih s podatki o progi posreduje prevozniku, da jih ta objavi v Navodilu o progi;

93.

»voznoredna križna postaja« je postaja, na kateri je križanje določeno z operativnim voznim redom;

94.

»voznoredna odredba« je službeno obvestilo upravljavca v pisni obliki, ki se nanaša na napovedi in odpovedi vlakov v veljavnem voznem redu omrežja;

95.

»zaporedni vlak« je prvi vlak, ki vozi za vlakom v isti smeri po istem tiru;

96.

»zavorna pot« je razdalja, ki jo prevozi vozilo oziroma vlak od trenutka začetka zaviranja do njegove zaustavitve. Zavorna pot nekega vozila ali vlaka pri sprožitvi hitrega zaviranja ne sme prekoračiti zavorne razdalje.

(2)

Delovna mesta, navedena v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa pravilnik, ki ureja delovna mesta izvršilnih železniških delavcev.

(3)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(4)

Kratice, uporabljene v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

– APB  avtomatski progovni blok
– APR  avtomatski prevozni režim
– CP   centralna postavljalnica
– CVP  center vodenja prometa
– EU   Evropska unija
– MO   medpostajna odvisnost
– NPr  nivojski prehod
– OP   obojestranski promet
– SV   signalnovarnostna (naprava)
– TSI  tehnične specifikacije interoperabilnosti
– UIC  mednarodna železniška unija.

3. člen

(zavorna razdalja)

(1)

Zavorna razdalja je fiktivna standardizirana razdalja, na podlagi katere se urejajo signalnovarnostne naprave na določeni progi ali delu proge.

(2)

Osnovna zavorna razdalja na železniških progah v Republiki Sloveniji je 1000 m.

(3)

Za zavorno razdaljo 1000 metrov je treba izpolniti naslednje pogoje:

1.

uvozni in kritni signali morajo biti postavljeni največ 500 m (v izjemnih primerih se ta razdalja lahko poveča za največ 30 %) in najmanj 100 m pred prvo uvozno kretnico oziroma pred mestom, ki ga krijejo;

2.

razdalja med uvoznim oziroma kritnim signalom in signalom »premikalni mejnik« mora biti najmanj 50 m;

3.

če je proga na dolžini najmanj 2 km pred uvoznim oziroma kritnim signalom v padcu 10‰ ali več, se morata najmanjši razdalji iz prvih dveh točk tega odstavka povečati s 100 m na 300 m in s 50 m na 150 m;

4.

medsebojna oddaljenost glavnih signalov, ki predsignalizirajo signalne znake naslednjega glavnega signala, ne sme biti večja od 3000 m in ne manjša od 1000 m;

5.

predsignali morajo biti postavljeni na največ 1500 m in najmanj na 1000 m pred glavnim signalom, katerega signalne znake predsignalizirajo;

6.

kadar zaradi krajevnih razmer ni mogoče doseči predpisane vidnostne razdalje, je najmanjšo razdaljo med glavnimi signali, ki predsignalizirajo signalne znake naslednjega glavnega signala, oziroma med glavnim signalom in predsignalom dovoljeno zmanjšati za največ 5 %, to je na najmanjšo razdaljo 950 m.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena je na posameznih progah, odsekih prog ali postajah, kjer niso izpolnjeni pogoji za zavorno razdaljo 1000 m, zavorna razdalja 700 m. Pregled zavornih razdalj po progah in odstopanj od 1000 m zavorne razdalje na obstoječih progah upravljavec navede v registru infrastrukture. Te podatke, ki morajo biti validirani, posreduje prevozniku, ki jih mora objaviti v navodilu o progi. Za zavorno razdaljo 700 m je treba izpolniti naslednje pogoje:

1.

uvozni in kritni signali morajo biti postavljeni največ 500 m (v izjemnih primerih se ta razdalja lahko poveča za največ 30 %) in najmanj 100 m pred prvo uvozno kretnico oziroma pred mestom, ki ga krijejo;

2.

razdalja med uvoznim oziroma kritnim signalom in signalom »premikalni mejnik« mora biti najmanj 50 m;

3.

če je proga na dolžini najmanj 2 km pred uvoznim oziroma kritnim signalom v padcu 10‰ ali več, se morata najmanjši razdalji iz prvih dveh alinej povečati s 100 m na 200 m in s 50 m na 100 m;

4.

medsebojna oddaljenost glavnih signalov, ki predsignalizirajo signalne znake naslednjega glavnega signala, ne sme biti večja od 3000 m in ne manjša od 700 m;

5.

predsignali morajo biti postavljeni na največ 1050 m in najmanj na 700 m pred glavnim signalom, katerega signalne znake predsignalizirajo;

6.

kadar zaradi krajevnih razmer ni mogoče doseči predpisane vidnostne razdalje, je najmanjšo razdaljo med glavnimi signali, ki predsignalizirajo signalne znake naslednjega glavnega signala, oziroma med glavnim signalom in predsignalom dovoljeno zmanjšati za največ 5 %, to je na najmanjšo razdaljo 665 m.

(5)

Prepeljevalna pot mora znašati najmanj 50 m od mesta, kjer se konča vozna pot pri uvozu vlaka. Prepeljevalna pot za eno vozno pot se ne sme istočasno uporabiti za drugo vozno pot.

(6)

Progovna vozila se morajo zaustaviti na razdalji, ki ni daljša od 400 m.

4. člen

(predpisi o opravljanju železniškega prometa)

(1)

Pri opravljanju železniškega prometa je treba poleg določb tega pravilnika upoštevati še postajne poslovne rede, poslovnike, izvlečke iz postajnih poslovnih redov ali poslovnikov, odredbe, voznoredne odredbe in obvestila, s katerimi se natančneje določa opravljanje železniškega prometa.

(2)

Železniške postaje morajo imeti postajni poslovni red, druge organizacijske enote upravljavca in prevoznika, v katerih opravljajo delo izvršilni železniški delavci, morajo izdelati poslovnik.

(3)

Določbe postajnega poslovnega reda, tehnološkega procesa dela in poslovnega reda na industrijskem tiru, ki se nanašajo na delo strojevodje, morajo biti objavljene v Priročniku za strojevodjo in/ali Navodilu o progi. Določbe, ki se nanašajo na ostalo osebje prevoznika, mora prevoznik objaviti v poslovniku.

(4)

Določbe v postajnem poslovnem redu, ki se nanašajo tudi na delo drugih organizacijskih enot upravljavca in prevoznika, morajo le-ti vnesti v svoj poslovnik.

(5)

Na postajah izmenjave prometa med sosednjima upravljavcema je treba upoštevati še določbe meddržavnih sporazumov in pogodb.

(6)

Izvršilni železniški delavec mora v primeru nevarnosti opraviti vse, kar je predpisano za zagotovitev varnosti železniškega prometa, preden zapusti delovno mesto.

(7)

Navzočnost osebe, ki je pooblaščena za nadzorstvo, oziroma navzočnost pristojnega vodje, ne odvezuje odgovornosti delavca pri opravljanju njegovega dela.

5. člen

(sporazumevanje pri opravljanju železniškega prometa)

(1)

Pri opravljanju železniškega prometa se je treba sporazumevati jasno, zanesljivo, hitro in na enoten način v slovenskem jeziku, in sicer ustno, pisno ali s predpisanimi signalnimi znaki.

(2)

Ustno sporazumevanje je lahko neposredno ali z uporabo telekomunikacijskih naprav.

(3)

Pisno sporazumevanje je lahko v obliki ročnega izpisa ali v drugi obliki (telefaks, računalnik, daljnopisnik).

(4)

Sporazumevanje je dokazno, če so oddana sporočila ohranjena tako, da je njihovo vsebino in obliko ter dokaz, da je prejemnik sporočilo dobil in razumel, mogoče preveriti. Sporočila se ohranjajo na enega od naslednjih načinov:

1.

z napravami, ki omogočajo stalno in zanesljivo registriranje sporočil (ustnih ali pisnih);

2.

z izpisom in s potrditvijo prevzema;

3.

z zapisovanjem sporočil.

(5)

Fonograme je treba zapisati v predpisane obrazce, če naprav, ki omogočajo stalno in zanesljivo registriranje sporočil, ni ali pa ne delujejo. Za številko fonograma se uporablja zaporedna številka iz beležnice brzojavk in fonogramov.

(6)

Fonograme, ki se nanašajo na vožnjo vlaka ali progovnega vozila, je treba vpisati v obrazce z vnaprej pripravljenim besedilom fonogramov tudi takrat, ko naprave, ki omogočajo stalno in zanesljivo registriranje sporočil, delujejo. Za številke fonogramov se v tem primeru dajejo poljubne številke, za katere pa velja pravilo:

1.

da je številka med 10 in 99;

2.

da številke niso zaporedne;

3.

da se ne uporabljajo stalno ali pogosto enake številke;

4.

da niso enake zadnjim številkam v številki vlaka.

(7)

Sporazumevanje po telekomunikacijskih sredstvih se opravlja tako, da tisti, ki želi oddati sporočilo, pokliče tistega, ki mu je sporočilo namenjeno, nato pa:

1.

se poklicani javi tako, da pove ime postaje oziroma službenega mesta ali številko vlaka in svoj priimek;

2.

tisti, ki kliče, pove ime postaje oziroma službenega mesta ali številko vlaka, vsebino in številko fonograma, če mora biti fonogram zapisan, ter svoj priimek;

3.

poklicani sprejem fonograma potrdi tako, da ponovi besedilo fonograma, doda besedo »razumel«, pove številko, če je moral fonogram zapisati, in svoj priimek.

(8)

Predpisana obvestila in fonogrami se pri opravljanju železniškega prometa ne smejo krajšati in spreminjati.

(9)

Za sporazumevanje pri opravljanju železniškega prometa je treba zagotoviti neposredne zveze za prenos informacij med vsemi navedenimi:

1.

dvema sosednjima postajama;

2.

sosednjima postajama in službenimi mesti med njima;

3.

sosednjima postajama in komunikacijskimi mesti na progi med njima;

4.

vlakovnim dispečerjem in vsemi postajami na progi oziroma odseku proge, na katerem vlakovni dispečer vodi promet;

5.

postajo in progovnim prometnikom;

6.

postajo in elektronapajalno postajo;

7.

prometnikom, progovnim prometnikom in dispečerjem stabilnih naprav elektrovleke;

8.

prometnikom in kretnikom;

9.

med vsemi postajami na progi, če prometa ne vodi vlakovni dispečer ali progovni prometnik in

10.

progovnim prometnikom in komunikacijskimi mesti.

(10)

Neposredne zveze v točkah 4, 5 in 7 predhodnega odstavka morajo biti vključene v naprave za registriranje pogovorov.

(11)

Proga je opremljena s komunikacijskimi mesti, če razdalja med njimi ni večja od 3000 m. Kot komunikacijska mesta se štejejo poleg progovnih telefonov, tudi telefoni na delovnih mestih kretnikov, čuvajev nivojskih prehodov, odjavnikov, in mesta, od koder je možno vzpostaviti telekomunikacijsko zvezo s prometnikom ali progovnim prometnikom.

(12)

Za medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev postaj in službenih mest, kot tudi za njihovo sporazumevanje z drugimi delavci, ki delajo na progi, in strojevodji vlakov, se uporabljajo telekomunikacijske naprave.

(13)

Za sporazumevanje v železniškem prometu se lahko uporablja tudi računalniški informacijski sistem upravljavca. Uporaba tega sistema mora biti omogočena prevoznikom glede na podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.

6. člen

(službena mesta)

(1)

Službena mesta, na katerih stalno ali začasno opravlja delo izvršilni železniški delavec, so: odjavnice, cepišča, nakladališča, postajališča, nivojski prehodi, na katerih promet varuje čuvaj nivojskega prehoda, in mesto dela delovne skupine, kadar železniški izvršilni delavec zahteva obveščanje o vožnji vlakov in progovnih vozil.

(2)

Vsako službeno mesto mora imeti najmanj izpisek iz operativnih voznih redov. V primeru, da izvršilni železniški delavec na tem službenem mestu sodeluje pri zavarovanju vlakovnih poti z uporabo SV naprav, mora tako službeno mesto imeti tudi navodilo za ravnanje s to napravo.

7. člen

(vlaki in njihov namen)

(1)

Vlak je:

1.

po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili oziroma en vagon, spet z enim ali več vlečnimi vozili, ali

2.

en ali več med seboj spetih motornikov ali motornih garnitur, ali

3.

vlečno vozilo, ki vozi samo, ali

4.

motorno vozilo za posebne namene, s pripetimi vozili ali brez njih, ki vozi kot vlak, ali

5.

po predpisih sestavljena skupina železniških vozil, ki čaka na vlečno vozilo ali na ranžiranje.

(2)

Glede na namen so vlaki potniški, tovorni in službeni za potrebe upravljavca:

1.

potniški vlaki:

a)

vlaki z nagibno tehniko, katerih tehnična izvedba zmanjšuje bočne pospeške, ki delujejo na potnika;

b)

motorni potniški vlaki (motorniki, motorne garniture ali več med seboj spetih motornikov ali motornih garnitur);

c)

vagonski potniški vlaki, ki so sestavljeni iz ene ali več lokomotiv in potniških vagonov;

d)

lokomotivski vlaki, ki so motorniki ali motorne garniture, kadar vozijo kot prazne, ali lokomotive potniških vlakov;

e)

poskusni vlaki;

2.

tovorni vlaki:

a)

vlaki za prevoz tovora, ki vozijo po naročilu prevoznikov;

b)

poskusni vlaki in

c)

lokomotivski vlaki, ki so lokomotive tovornih vlakov;

3.

službeni za potrebe upravljavca:

a)

motorna vozila za posebne namene, kadar vozijo kot vlak;

b)

merilni vlaki;

c)

poskusni vlaki;

d)

delovni vlaki;

e)

intervencijski vlaki.

8. člen

(razpored, predaja in prevzem službe)

(1)

Izvršilni železniški delavci opravljajo službo po vnaprej izdelanem razporedu. Menjava razporeda službe za določen dan je mogoča le z dovoljenjem vodje organizacijske enote oziroma od njega pooblaščene osebe.

(2)

Če se delo opravlja neprekinjeno, se služba predaja in sprejema osebno (pisno in ustno ali samo ustno), če se delo opravlja prekinjeno, pa le pisno. Delavec, ki delovno obveznost predaja, mora delavcu, ki jo sprejema, prenesti vse, kar je potrebno, da lahko ta pravilno, brez zastoja in brez motenj delo takoj nadaljuje. Ob predaji mora sporočiti vse že storjene ukrepe in tiste, ki jih je treba še storiti. Delovna mesta in način predaje ter sprejemanje službe upravljavec predpiše v postajnem poslovnem redu ali poslovniku, prevoznik pa v poslovniku. Pisno morajo predajati službo:

1.

vlakovni dispečerji;

2.

progovni prometniki;

3.

prometniki;

4.

odjavniki;

5.

čuvaji nivojskih prehodov;

6.

kretniki;

7.

izvršilni železniški delavci, ki sodelujejo pri uvrščanju tirnih vozil v vlake in pregledu vlakov, in jih je prevoznik določil v operativnem predpisu.

9. člen

(službeni znaki izvršilnih železniških delavcev)

Službeni znak mora med opravljanjem dela nositi:

1.

prometnik – rdečo kapo z emblemom in

2.

vodja premika stalne premikalne skupine – rdeč trak na rokavu leve roke.

II. POSTAJNI POSLOVNI RED, TEHNOLOŠKI PROCES DELA IN POSLOVNI RED NA INDUSTRIJSKEM TIRU

10. člen

(postajni poslovni red)

(1)

Za vsako postajo mora upravljavec izdelati postajni poslovni red kot dokument ali računalniško datoteko, v katerem se predpišejo natančnejši postopki in obveznosti upravljavca in prevoznikov ter njihovo medsebojno sodelovanje pri opravljanju železniškega prometa.

(2)

Določbe postajnih poslovnih redov, ki veljajo za izvršilne železniške delavce upravljavca in prevoznika, mora upravljavec posredovati prevozniku, ki jih prevoznik za strojevodjo navede v Priročniku za strojevodjo in/ali Navodilu o progi, za ostale izvršilne železniške delavce pa v poslovniku. Podatke, ki se nanašajo na vozne rede posameznih vlakov, morata prevoznik in upravljavec pred veljavnostjo operativnega voznega reda uskladiti.

(3)

Postajni poslovni red izdela upravljavec oblikovno enako za vse postaje.

(4)

Postajni poslovni red mora biti razdeljen na prvi del in drugi del.

1.

Prvi del mora vsebovati določbe stalnega značaja in mora biti razdeljen na naslednja poglavja:

a)

tehnične zmogljivosti in opremljenost postaje in industrijskih tirov;

b)

organizacija in način vodenja prometa vlakov;

c)

kdo, kako in kdaj obvešča o spremembah v vlakovnem prometu;

d)

zaviranje pri premiku;

e)

posebni pogoji in navodila za opravljanje prometa in posameznih del na postaji, industrijskih tirih oziroma odsekih prog, ki jih narekujejo specifične razmere na tej postaji oziroma med postajami in se nanašajo na postopke in ravnanja upravljavca in prevoznikov;

f)

organizacija in način opravljanja prometa po delovnih mestih na postaji in stalno zasedenimi službenimi mesti do sosednjih postaj;

g)

oskrbovanje na odprti progi;

h)

vpeljava lokomotivskih vlakov, ki niso vrisani v grafikon prometa vlakov;

i)

posebne določbe za elektrificirane proge;

j)

ravnanje ob izrednih dogodkih in

k)

priloge – situacijski načrt lastne postaje in skice sosednjih postaj in službenih mest do sosednjih postaj, navodilo za ravnanje s signalnovarnostno napravo, v katerem morajo biti po poglavjih navodila za vse naprave, ki se nahajajo na postaji in na sosednjih medpostajnih odsekih, navodilo za ravnanje z električnimi stikali, shema električnih ločitev na postaji in službenih mestih do sosednjih postaj, poslovnik za posamezno stalno zasedeno službeno mesto in ostale priloge, glede na specifičnost postaje.

2.

Drugi del mora vsebovati določbe, ki so vezane na veljavni operativni vozni red; izdelati ga je treba za vsako voznoredno obdobje, razdeljen mora biti na naslednja poglavja:

a)

prometno-tehnična dela;

b)

opravljanje drugih del;

c)

druge priprave in

d)

predviden čas in tiri, na katerih bo posamezni prevoznik sestavljal ali/in razstavljal vlake, ter ukrepi, ki so potrebni pri tem delu.

(5)

Upravljavec lahko določi, da se na manjših postajah, na katerih se organizacija dela ob uveljavitvi novega voznega reda bistveno ne spremeni, namesto drugega dela postajnega poslovnega reda izdela samo odredba, v kateri se objavijo spremembe in podaljša veljavnost drugega dela postajnega poslovnega reda še za eno voznoredno dobo.

(6)

Za delovno mesto, na katerem ni dosegljiv postajni poslovni red ali poslovnik, mora vodja izdelati izvleček. Izvleček mora vsebovati določbe, ki jih mora delavec upoštevati pri delu za zagotovitev varnega in rednega prometa, in določbe, ki se nanašajo na to delovno mesto.

(7)

Delavci na delovnih mestih izvršilnih železniških delavcev se morajo seznaniti z določbami izvlečka za delovno mesto, če je ta izdelan oziroma poslovnikom ali postajnim poslovnim redom, kar potrdijo s svojim podpisom na izvodu, ki ga hrani njihov vodja.

(8)

V primeru sprememb postajnega poslovnega reda mora upravljavec o spremembah obvestiti prevoznika ter mu posredovati spremembe. Po izvršeni validaciji med prevoznikom in upravljavcem je potrebno vlakovno osebje obveščati še 14 dni.

11. člen

(tehnološki proces dela postaje)

(1)

Tehnološki proces dela je dokument, s katerim se določi organizacija dela na postaji, ki jo zahteva izvajanje operativnega voznega reda.

(2)

Za postaje, na katerih opravlja ranžiranje vlakov stalna premikalna skupina, mora tehnološki proces dela postaje izdelati upravljavec. Določbe tehnološkega procesa dela postaje, ki se nanašajo na delo vlakovnega osebja posameznega prevoznika, mora upravljavec posredovati prevozniku. Prevoznik določbe, ki se nanašajo na strojevodjo, objavi v Priročniku za strojevodjo in/ali Navodilu o progi, določbe, ki se nanašajo na ostalo osebje prevoznika, pa v poslovniku.

(3)

V programu omrežja upravljavec objavi postaje, za katere mora prevoznik, v primeru da na tej postaji sestavlja ali razstavlja vlake, izdelati tehnološki proces dela sestave ali razstave vlakov. Tehnološki proces za sestavo in razstavo vlakov izdela prevoznik na osnovi podatkov iz 2. dela postajnega poslovnega reda, ki mu jih posreduje upravljavec za čas in tire, na katerih bo sestavljal in/ali razstavljal vlake. Upravljavec tehnološki proces za sestavo in razstavo vlakov posameznega prevoznika uskladi s tehnološkimi procesi za sestavo in razstavo vlakov drugih prevoznikov, potrdi in vrne prevozniku. Prevoznik določbe, ki se nanašajo na strojevodjo, objavi v Priročniku za strojevodjo in/ali v Navodilu o progi, določbe, ki se nanašajo na ostalo osebje prevoznika pa v poslovniku. Vsi usklajeni tehnološki procesi za sestavo in razstavo vlakov posameznih prevoznikov pa predstavljajo tehnološki proces dela postaje.

(4)

Za posamezno službo, delovno enoto ali delovno mesto na postaji, na katerem ni dosegljiv tehnološki proces dela, mora vodja enote izdelati izvleček iz tehnološkega procesa dela postaje. Izvršilno osebje mora seznanitev z določbami tehnološkega procesa dela postaje potrditi s podpisom na izvodu, ki ga hrani upravljavec.

(5)

Tehnološki proces dela postaje mora vsebovati dela, ki jih je treba opraviti na postaji, in grafični prikaz pripravljalnih, glavnih in končnih del pri vlakih.

(6)

Izvršilni železniški delavci upravljavca in osebje stalne premikalne skupine, ki opravlja ranžiranje vlakov na postaji, morajo biti seznanjeni z določbami postajnega poslovnega reda in tehnološkega procesa dela postaje, kar potrdijo s svojim podpisom na izvodu, ki ga hrani upravljavec.

12. člen

(poslovni red na industrijskem tiru)

(1)

S poslovnim redom industrijskega tira se natančneje predpišejo postopki in obveznosti lastnika industrijskega tira ter sodelovanje z upravljavcem in/ali prevoznikom pri uporabi industrijskega tira.

(2)

Poslovni red industrijskega tira izdela lastnik industrijskega tira najmanj po naslednjih poglavjih:

1.

splošne določbe;

2.

opis tirov in naprav;

3.

organizacija premikalnega dela;

4.

vzdrževanje industrijskega tira, naprav na njem ter nadzor nad stanjem;

5.

izredni dogodki na industrijskem tiru;

6.

končne določbe;

7.

priloge (sheme industrijskega tira in ostala specifična navodila);

8.

zdravstveni pogoji izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru in

9.

strokovna usposobljenost izvršilnih železniških delavcev na industrijskem tiru.

(3)

Določbe poslovnega reda na industrijskem tiru, ki se nanašajo na delo osebja prevoznika, mora upravljavec posredovati prevozniku. Prevoznik določbe, ki jih mora upoštevati strojevodja, objavi v Priročniku za strojevodjo in/ali Navodilu o progi, za ostalo osebje prevoznika pa v poslovniku.

(4)

Če tirna vozila prehajajo iz industrijskega tira na javno železniško infrastrukturo in obratno, mora k poslovnemu redu industrijskega tira dati soglasje upravljavec javne železniške infrastrukture. V primeru, da premik tirnih vozil opravljajo izvršilni železniški delavci na industrijskem tiru z lastnimi vozili na območje javne železniške infrastrukture, mora upravljavec v cilju zagotovitve upravljanja z varnostjo v lastnem sistemu varnega upravljanja določiti pogoje opravljanja premika in območje na javni železniški infrastrukturi, po katerem lahko izvršilni železniški delavci industrijskega tira ta premik opravljajo.

III. PROGOVNE IN POSTAJNE NAPRAVE

13. člen

(signalnovarnostne naprave APB)

(1)

Signalnovarnostne naprave avtomatskega progovnega bloka (APB) so naprave za zavarovanje in uravnavanje voženj več zaporednih vlakov od izvoznega signala ene do uvoznega signala druge postaje.

(2)

Odprta proga je razdeljena na dva ali več blokovnih odsekov. Blokovne odseke dolžine 950 do 3000 m krijejo prostorni signali, katerih signalni znaki se predsignalizirajo s signalnimi znaki prejšnjega glavnega signala. Prostorni signal pred uvoznim signalom (preduvozni signal) hkrati predsignalizira signalne znake uvoznega signala. Blokovne odseke, daljše od 3000 m, krijejo prostorni signali, katerih signalni znaki se predsignalizirajo s signalnimi znaki predsignala. Prvi blokovni odsek s postaje krijejo izvozni signali.

(3)

Kadar so naprave APB v redni legi, kažejo prostorni signali signalni znak »Prosto«, razen preduvoznega signala, ki kaže signalni znak »Previdno’, pričakuj ‘Stoj«. Na enotirnih progah v nasprotni smeri od dane privolitve kažejo prostorni signali signalni znak »Stoj« ali pa niso razsvetljeni, preduvozni signal kaže signalni znak »Previdno’, pričakuj ‘Stoj«.

(4)

Z vključitvijo naprav APB v osnovno stanje morajo prostorni signali na medpostajnem odseku (tudi preduvozni) kazati signalni znak »Stoj«. Takšen poseg se opravi, ko je medpostajni odsek prost in po postopku, ki mora biti predpisan v navodilu za ravnanje z varnostno napravo.

(5)

Ob nevarnosti in v primerih, predpisanih v navodilu za ravnanje z varnostno napravo, se smejo naprave APB vključiti v osnovno stanje tudi, če je medpostajni odsek zaseden.

(6)

Ko vlak zapelje v blokovni odsek, se signalni znak na glavnem signalu, ki ta odsek krije, avtomatsko spremeni v signalni znak »Stoj«. Ko vlak zapusti blokovni odsek, se na prostornem signalu, ki ta blokovni odsek krije, spremeni signalni znak »Stoj« v signalni znak »Previdno’, pričakuj ‘Stoj«. Po zapustitvi naslednjega blokovnega odseka se na istem prostornem signalu spremeni signalni znak »Previdno’, pričakuj ‘Stoj« v signalni znak »Prosto«.

(7)

Signalni znak »Stoj« na izvoznem signalu postaje na progi z APB je mogoče spremeniti v signalni znak za dovoljeno vožnjo, ko je:

1.

prost prvi blokovni odsek;

2.

dana privolitev z naslednje postaje za smer vožnje vlaka na enotirnih progah in progah, opremljenih za obojestranski promet, in

3.

zavarovana izvozna vozna pot vlaka.

14. člen

(signalnovarnostne naprave MO)

(1)

Signalnovarnostne naprave medpostajne odvisnosti (MO) so naprave za avtomatsko zavarovanje in uravnavanje vožnje enega vlaka med izvoznim signalom ene in uvoznim signalom druge postaje.

(2)

Vožnjo v odsek medpostajne odvisnosti dovoljuje ali prepoveduje izvozni signal.

(3)

Signalne znake uvoznih signalov predsignalizirajo predsignali ali prejšnji glavni signali.

(4)

Signalni znak »Stoj« na izvoznem signalu postaje na progi z MO je mogoče spremeniti v signalni znak za dovoljeno vožnjo, ko je:

1.

prost odsek medpostajne odvisnosti;

2.

dana privolitev z naslednje postaje za smer vožnje vlaka na enotirnih progah in progah, opremljenih za obojestranski promet, in

3.

zavarovana izvozna vozna pot vlaka.

15. člen

(signalnovarnostne naprave na odjavnici)

(1)

Na odjavnici odjavnik uravnava vožnje zaporednih vlakov med postajo in odjavnico, med odjavnicama, ali med odjavnico in postajo.

(2)

Odjavnik uravnava vožnje zaporednih vlakov:

1.

s postavitvijo prostornega signala za dovoljeno vožnjo, ki je odvisen s signalnovarnostno napravo medpostajne odvisnosti, ali

2.

s postavitvijo prostornega signala za dovoljeno vožnjo po dobljeni odjavi za sprednji vlak.

16. člen

(označbe ob progi)

Ob progi morajo biti postavljene označbe, ki označujejo kilometrski in hektometrski položaj proge, ter označbe o velikosti in dolžini nagiba.

17. člen

(postajne naprave)

Postajne naprave so:

1.

postajne signalnovarnostne naprave

2.

tiri

3.

kretnice

4.

naprave za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih na postaji

5.

postajne telekomunikacijske naprave

6.

stabilne naprave električne vleke.

18. člen

(postajne signalnovarnostne naprave)

Postajne signalnovarnostne naprave so naprave za zavarovanje in uravnavanje železniškega prometa na postaji. S postajnimi signalnovarnostnimi napravami se ravna s signali, kretnicami, raztirniki in napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih na postaji ter ugotavlja zasedenost postajnih tirov, kretnic in prostornih odsekov z železniškimi vozili.

19. člen

(tiri na postajah)

(1)

Tiri na postajah so glavni in stranski.

(2)

Glavni tiri so tiri, ki so namenjeni za uvoze, izvoze ali prevoze vlakov in morajo biti vezani v signalnovarnostno napravo tako, da je mogoč uvoz, izvoz ali prevoz vlakov z uporabo signalnovarnostne naprave, in so:

1.

glavni prevozni tiri, ki so podaljšek progovnega tira na postaji;

2.

nepravilni glavni prevozni tiri, ki so podaljšek progovnega tira na postaji, vendar pri njih vlaki uvažajo v premo, izvažajo pa v odklon ali obratno, in

3.

drugi glavni tiri.

(3)

Stranski tiri so tiri, ki so namenjeni za nakladanje in razkladanje vagonov, za sestavljanje in razstavljanje vlakov, za povezovanje tirnih skupin med seboj ali tirnih skupin in industrijskih tirov, za postavitev vagonov v rezervi, za razkuževanje itd.

(4)

Stranski tiri, ki povezujejo skupino stranskih tirov med seboj ali stranske tire z industrijskimi tiri, so povezovalni (zvezni tiri). Način premika na povezovalnem (zveznem) tiru mora biti predpisan v postajnem poslovnem redu.

(5)

Slepi tiri so glavni ali stranski tiri, ki so s sosednjim tirom zvezani le z ene strani. Slepi tiri morajo biti zaključeni s predpisanim tirnim zaključkom, skladno s pravilnikom, ki ureja zgornji ustroj.

(6)

Več tirov iste namembnosti (uvozni, izvozni, ranžirni, nakladalno-razkladalni) sestavlja tirno skupino.

20. člen

(kretnice in lege kretnic)

(1)

Kretnice so naprave, ki omogočajo prehod vozil oziroma vlakov z enega tira na drugega brez zaustavitve.

(2)

Kretnice se prestavljajo s centralnega mesta ali ročno na kraju samem.

(3)

Kretnice so lahko v redni, pravilni in natančni legi. Kretnica je:

1.

v redni legi, kadar se prek nje ne vozi ali premika; za kretnice, ki se prestavljajo ročno na kraju samem ali na daljavo s pomočjo žicevoda, se v postajnem poslovnem redu določi redna lega tako, da glede na tirno situacijo zagotavlja večjo varnost;

2.

v pravilni legi, kadar je postavljena za nameravano vožnjo (v premo ali odklon);

3.

v natančni legi, kadar se ostrica tesno prilega pripadajoči osnovni tirnici in je končana zadnja faza prestavljanja kretnice.

21. člen

(zavarovanje kretnic in hitrosti čez kretnice)

(1)

Kretnice so lahko zavarovane ali nezavarovane.

(2)

Zavarovane kretnice so tiste kretnice, ki imajo napravo, s katero se pritrdijo v pravilni in natančni legi in s katero se po pritrditvi kretnice onemogoči njeno nekontrolirano prestavljanje. Zavarovane kretnice so zanesljivo zavarovane ali pritrjene.

(3)

Zanesljivo zavarovane kretnice so kretnice z napravo, ki poleg pritrjevanja v pravilni in natančni legi ter onemogočanja njenega nekontroliranega prestavljanja zagotavlja še odvisnost z glavnimi signali. Odvisnost z glavnimi signali pomeni, da je kretnica zavarovana v pravilni in natančni legi in da se ne da prestaviti tako dolgo, dokler glavni signal kaže, glede na postavljeno vozno pot, ustrezen signalni znak za dovoljeno vožnjo oziroma dokler vozna pot ni razrešena.

(4)

Hitrost vožnje prek zanesljivo zavarovanih kretnic je odvisna od smeri vožnje (v premo oziroma v odklon).

(5)

Pri vožnji v premo prek zanesljivo zavarovanih kretnic je dovoljena hitrost enaka hitrosti, ki jo te kretnice dovoljujejo glede tehničnih lastnosti in stanja kretnic za vožnjo v premo (največja dovoljena progovna hitrost).

(6)

Pri vožnji v odklon prek zanesljivo zavarovanih kretnic je dovoljena hitrost enaka hitrosti, ki jo te kretnice dovoljujejo glede na tehnične lastnosti in stanje kretnic za vožnjo v odklon (omejena hitrost pri vožnji čez kretnice v odklon, kadar je hitrost pri vožnji preko vsaj ene kretnice v odklon nižja od hitrosti pri vožnji v premo). Ta hitrost velja za celotno postajno območje oziroma do prvega naslednjega glavnega signala na postaji, ki signalizira hitrost čez kretnice pripadajočega kretničnega področja. Z omejeno hitrostjo je treba voziti od glavnega signala naprej, najkasneje pa je treba imeti omejeno hitrost na prvi uvozni kretnici.

(7)

Pritrjene kretnice so kretnice, ki nimajo kontrolnega zapaha, so pa pritrjene s postavitvijo vozne poti tako, da omogočajo, da glavni signal pokaže signalni znak za dovoljeno vožnjo:

1.

če je pri relejni ali elektronski varnostni napravi postavljena premikalna vozna pot in premikalni signali kažejo signalni znak za dovoljeno vožnjo;

2.

če javljalniki na postavljalni mizi kažejo, da so kretnice v pravilni in natančni legi in pritrjene, skupinski javljalnik napake na kretnicah pa ne javlja napake;

3.

če zaklenjene kretnice niso s ključem v odvisnosti z glavnimi signali.

(8)

Hitrost vožnje prek pritrjenih kretnic v premo ali v odklon je enaka omejeni hitrosti, ki jo te kretnice dovoljujejo glede na tehnične lastnosti in stanje kretnic za vožnjo v odklon, vendar največ 50 km/h.

(9)

Nezavarovane kretnice so:

1.

kretnice, ki nimajo naprave za kontroliranje natančne lege in onemogočitev nekontroliranega prestavljanja, in

2.

vse zavarovane kretnice, če so v okvari (prerezi kretnic, okvara kretnice na varnostni napravi, na napravah za zavarovanje na kretniških delih) ali izključene iz varnostne naprave in niso zavarovane s kretniško ključavnico.

(10)

Vožnjo vlaka preko nezavarovane kretnice progovni prometnik oziroma prometnik dovoli, ko se prepriča o pravilni in natančni legi kretnice:

1.

po javljalnikih na varnostni napravi (če je kretnica na vozni poti v pravilni legi, jo je treba prestaviti v nasprotno lego in nato nazaj v pravilno lego in opazovati javljalnik) ali

2.

na kraju samem za vse ostale nezavarovane kretnice in ko so na kretnice, ki jih je treba pregledati na kraju samem, nameščene ambulantne ključavnice.

(11)

Hitrost vožnje prek nezavarovanih kretnic v premo ali v odklon je največ 20 km/h.

(12)

O pravilni in natančni legi kretnice, na katero je nameščena ambulantna ključavnica, se prometnik osebno prepriča po vsaki namestitvi. Progovnega prometnika oziroma prometnika, ki ravna s signalnovarnostno napravo na daljinsko vodeni postaji, o namestitvi ambulantne ključavnice, legi kretnice (premo ali odklon) in natančni legi dokazno obvesti izvršilni železniški delavec, ki namesti ambulantno ključavnico.

(13)

O hitrosti prek kretničnega območja se strojevodja obvešča z vpisom v voznem redu posameznega vlaka, s signalnim znakom hitrostnega kazala, z Nalogom za vožnjo vlaka, s Splošnim nalogom ali s fonogramom.

(14)

Če pride do spremembe uvoznega tira, je treba strojevodjo z Nalogom za vožnjo vlaka, s Splošnim nalogom ali s fonogramom obvestiti o omejeni hitrosti takrat, če je omejena hitrost manjša od hitrosti, predpisane v voznem redu posameznega vlaka, če ga o tem ni mogoče obvestiti s signalnimi znaki.

(15)

Če mora vlak iz kakršnega koli razloga voziti prek kretnice z manjšo hitrostjo, kot je vpisana v voznem redu posameznega vlaka (prerez kretnice, izključitev kretnice iz varnostne naprave, vožnja na nepravi tir ali z njega ...), je treba strojevodjo o tem obvestiti z Nalogom za vožnjo vlaka, s Splošnim nalogom ali s fonogramom, če ga o tem ni mogoče obvestiti s signalnimi znaki.

22. člen

(odpravljanje napak na postajnih in progovnih napravah)

(1)

Če se na postajni ali progovni napravi opazi napaka ali motnja, je treba o tem obvestiti progovnega prometnika oziroma prometnika, ki mora storiti vse, da se zagotovi varen promet oziroma da prepove vse vožnje. O napaki ali motnji progovni prometnik oziroma prometnik obvesti pristojne vzdrževalce.

(2)

Pred vsakim začetkom dela na napravi mora vzdrževalec naprave vpisati čas začetka dela v prometni dnevnik ali s fonogramom hkrati obvestiti progovnega prometnika, prometnika ali prometnika sosednjih postaj. Po končanem delu mora vzdrževalec vpisati v prometni dnevnik ene od sosednjih postaj oziroma dokazno sporočiti, da je naprava usposobljena za reden promet oziroma navesti pogoje za zagotovitev varnega prometa.

(3)

Če opravlja delo skupina vzdrževalcev vpis ali obvestilo o začetku dela in koncu dela opravi eden od skupine vzdrževalcev. Če opravlja delo več skupin na isti ali različnih napravah, mora eden od vzdrževalcev vsake skupine vpisati začetek in konec dela svoje skupine. Skupina vzdrževalcev sta najmanj dva vzdrževalca istega področja.

(4)

Če je treba posamezni element, ki ima vpliv na varnost prometa, izključiti iz delovanja, je treba to storiti med presledki voženj vlakov z dovoljenjem progovnega prometnika oziroma prometnika. Če presledki med vlaki ne zadostujejo, se je treba ravnati po določbah za odobritev zapore tira ali proge, odredbi za izključitev SV in/ali TK naprave in predpisati ukrepe za zagotovitev varnega prometa.

(5)

Na nezasedenih daljinsko vodenih postajah, kretnice, ki so zaradi okvare nezavarovane, strojevodja pregleda in zavaruje z ambulantno ključavnico po ukazu progovnega prometnika oziroma prometnika sosednje zasedene postaje.

23. člen

(prerez kretnic)

(1)

Prerez kretnice je nasilna prestavitev kretnice s kolesi vozil pri vožnji po ostrici, ko le-ta ni v pravilni legi. O prerezani kretnici mora tisti, ki je to opazil, obvestiti progovnega prometnika oziroma prometnika, le-ta pa vzdrževalca signalnovarnostnih naprav in vzdrževalca prog.

(2)

Če se kretnico nasilno prestavi oziroma prereže, je treba:

1.

vlak ali premik ustaviti;

2.

o prerezu kretnice obvestiti progovnega prometnika oziroma prometnika;

3.

kretnico pregledati in ugotoviti, ali so na njej vidne poškodbe;

4.

če na prerezani kretnici ni vidnih poškodb, z vozili, ki so se ustavila na njej, nadaljevati vožnjo v isti smeri (po ostrici), v kateri je nastal prerez (ni dovoljeno voziti nazaj);

5.

prerezano kretnico zavarovati z ambulantno ključavnico.

(3)

Vožnjo vlakov in vožnjo pri premiku prek prerezane kretnice sme prometnik dovoliti le, če se je osebno prepričal, da na kretnici ni vidnih poškodb. V tem primeru je treba na kretnico namestiti ambulantno ključavnico, hitrost vožnje pa ne sme preseči 20 km/h.

(4)

Na nezasedeni postaji je treba o prerezu kretnice obvestiti progovnega prometnika oziroma prometnika sosednje zasedene postaje. Na njegovo zahtevo mora kretnico pregledati strojevodja in nanjo namestiti ambulantno ključavnico, ki mora biti za takšne primere shranjena v posebni omarici na kretničnem območju. V omarici mora biti tudi navodilo za ročno prestavitev kretnice.

(5)

Vožnje vlakov in vožnje pri premiku z redno hitrostjo prek prerezane kretnice progovni prometnik oziroma prometnik dovoli šele, ko sta pristojna vzdrževalca prog in SV naprav ugotovila in dokazno potrdila, da kretnica ni poškodovana oziroma da je usposobljena za redno hitrost.

IV. OZNAČEVANJE PROG, TIROV, KRETNIC, SIGNALOV IN DRUGIH NAPRAV

24. člen

(splošno o označevanju prog, tirov, kretnic, signalov in drugih naprav)

Za sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev pri vodenju prometa je treba proge, tire, kretnice, signale in druge naprave označiti s številko, črko ali črko in številko. Pri označevanju tirov, kretnic in signalov se ne smejo uporabljati črke s strešico.

25. člen

(označevanje prog)

(1)

Na območju Republike Slovenije morajo biti proge razdeljene na glavne in regionalne, poimenovane in označene s številkami in/ali črkami in številkami.

(2)

Za poimenovanje prog se uporablja uredba, ki ureja in določa kategorizacijo, razvrstitev in označevanje prog.

(3)

Dvotirne proge z omogočenim obojestranskim prometom se označujejo glede na številko proge, objavljene v uredbi, ki ureja in določa kategorizacijo prog, s tem, da se pred številko doda črka D – za progo, ki je za to progo kot desni tir in črka L – za progo, ki je za to progo kot levi tir (npr. L10, D10).

(4)

Kadar z dvotirno progo vzporedno poteka ena ali več prog, se le-te označijo tako, da se k številki proge, objavljene v uredbi, ki ureja in določa kategorizacijo prog s tem, da se številki proge prišteje sto (npr. prva proga 10, naslednja 110, 210, …).

(5)

Na vsaki postaji in službenem mestu je območje iz smeri od začetka proge »A« stran službenega mesta, območje iz nasprotne smeri (iz smeri od konca proge) pa »B« stran službenega mesta. Na cepnih postajah in tam, kjer sta dve ali več prog vzporednih, se strani »A« in »B« postaje določijo po smeri proge, od katere se druga proga cepi.

(6)

Na postaji Ljubljana je stran »A« določena po smeri proge državna meja–Dobova–Ljubljana.

26. člen

(označevanje tirov)

(1)

Tiri na postajah se označijo z zaporednimi številkami od 1 do 99, in sicer tako, da dobi prvi tir pred postajno zgradbo številko 1, naslednji pa 2, 3 … do najbolj oddaljenega.

(2)

Če so na postaji tudi tiri levo ali desno od postajne zgradbe ali za postajno zgradbo, se najprej po zaporedju označijo tiri pred postajno zgradbo, nato tiri na »A« strani postaje, nato v nadaljevanju na »B« strani postaje in nato tiri za postajno zgradbo. Tiri za postajno zgradbo se označujejo tako, da številke naraščajo v nasprotni smeri kot tiri pred postajno zgradbo.

(3)

Del tira med dvema kretnicama, kretnico in tirnim zaključkom ali kretnico in mejnim tirnim signalom (deljeni tir) se označi kot tirni odsek. Del tira, ki z dvema sosednjima kretnicama ali več kretnicami tvori skupni odsek javljanja prostosti, se ne šteje kot tirni odsek, ampak kot kretniško območje. Tiri, ki so sestavljeni iz dveh ali več tirnih odsekov, se označujejo tako, da se označi vsak tirni odsek posebej.

(4)

Tirni odseki se označujejo:

1.

tirni odsek, ki je hkrati tudi osnovni tir (ki ni razdeljen na več tirnih odsekov), se označi po pravilu označevanja tirov;

2.

ostali tirni odseki dobijo pred osnovno številko tira zaporedne številke od 1 dalje, ki naraščajo v smeri od »A« strani postaje v smeri proti »B« strani postaje (101, 201, 1, 301 oziroma 112, 212, 12, 312, 412 …), pri čemer se tirom od 1 do 9 pred številko tira doda 0;

&fbco;binary entityId="e61555a4-91d9-402f-a2e8-d36ad41bf89b" type="jpg"&fbcc;

3.

progovni tir se označi kot prvi ali zadnji tirni odsek glavnega prevoznega tira;

4.

progovni tir na cepno progo se označi kot naslednji tirni odsek tira, od katerega se progovni tir cepi oziroma nadaljuje;

5.

slepi tir, ki se nadaljuje od tirnega odseka do tirnega zaključka, se upošteva kot naslednji tirni odsek; vsi naslednji slepi tiri, ki se odcepijo od osnovnega tira oziroma tirnega odseka, se označijo kot samostojni tiri po pravilu označevanja tirov;

6.

na večjih postajah, kjer več tirov sestavlja skupine tirov, se tiri posamezne skupine označijo po pravilu označevanja tirov, s tem da se prvi tir prve skupine tirov na »A« strani postaje označi z naslednjo številko tira (tiri posamezne skupine naj bodo od postajnih tirov oziroma tirov druge skupine ločeni z nekaj rezerviranimi številkami) in nato naprej po zaporedju za naslednje skupine tirov.

&fbco;binary entityId="18080d8b-e501-441d-9141-003fd9e3a7a8" type="jpg"&fbcc;

27. člen

(označevanje kretnic)

(1)

Kretnice na postaji, službenih mestih in na odprti progi se označijo z zaporednimi številkami (1–999), in sicer s številko 1 za prvo kretnico v smeri od začetka proti koncu proge in nato preostale po zaporedju.

(2)

Na večjih postajah, kjer več tirov sestavlja skupine tirov oziroma industrijskih tirov, se kretnice v posamezni skupini označijo s trimestno številko po zaporedju tako, da je prva kretnica v prvi skupini označena s številko 101, prva kretnica v drugi skupini označena s številko 201 itd.

(3)

Če se na postaji naknadno vgradi dodatna kretnica, se označi s številko najbližje kretnice in dodano malo črko.

(4)

Križiščne kretnice morajo imeti poleg številke še mali črki »ab« za dvojico ostric kretnice, ki so bližje začetku proge, in mali črki »cd« za drugo dvojico tako, da se s črkama »ac« označi vožnja v glavno premo, s črkama »bd« pa vožnja v stransko premo.

28. člen

(označevanje signalov)

(1)

Glavni signali se označijo s črkami, številkami ali črkami in številkami. Glede na mesto nahajanja se glavni signali označujejo na naslednji način:

1.

uvozni signali na »A« strani postaje se označijo s črko »A«, uvozni signali na »B« strani postaje pa s črko »B«, kateri se doda številka, in sicer:

a)

na postaji in na cepni postaji na enotirni progi z »A1«, »A2«…, »B1«, »B2«...;

b)

ob pravem tiru dvotirne proge z »A1«, »B1«;

c)

ob nepravem tiru dvotirne proge z »A2«, »B2«;

d)

pri obojestranskem prometu z:

-

»A1« uvozni signali ob desnem tiru na odseku proge Dobova–Zidani Most in uvozni signali ob levem tiru na odseku proge Zidani Most–Ljubljana in progi Ljubljana–Sežana ter na odseku proge Zidani Most–Maribor;

-

»A2« uvozni signali ob levem tiru na odseku proge Dobova–Zidani Most in uvozni signali ob desnem tiru na odseku proge Zidani Most–Ljubljana in na progi Ljubljana–Sežana ter na odseku proge Zidani Most–Maribor;

-

»B1« uvozni signali ob levem tiru na odseku proge Dobova–Zidani Most in uvozni signali ob desnem tiru na odseku proge Zidani Most–Ljubljana in na progi Ljubljana–Sežana ter na odseku proge Zidani Most–Maribor;

-

»B2« uvozni signali ob desnem tiru na odseku proge Dobova–Zidani Most in uvozni signali ob levem tiru na odseku proge Zidani Most–Ljubljana in na progi Ljubljana–Sežana ter na odseku proge Zidani Most–Maribor;

e)

ob priključni progi na cepni postaji z »A3«, »B3«, »A4«, »B4« …;

2.

izvozni signali se označijo:

a)

tirni izvozni signali s številko osnovnega tira in številko 2 za smer proti koncu proge in številko 1 za smer proti začetku proge;

b)

skupinski izvozni signal se označi s črko »S«, številko osnovnega tira, ob katerem je vgrajen, in številko 2 za smer proti koncu proge in številko 1 za smer proti začetku proge;

c)

na postajah s trikotno tirno zvezo se izvozni signal s tira v trikotu na cepno progo označi s številko tira in številko 3 (cepna proga);

3.

kritni signali se označijo:

a)

postajni kritni signal s črko »K«, ki se ji doda številka osnovnega tira, za katerega velja, ter številko 2 za smer proti koncu proge oziroma številko 1 za smer proti začetku proge;

b)

progovni kritni signal enako kot uvozni signal, s tem da se pred označbo doda velika črka K (npr.: KA1, KB1 …);

4.

prostorni signali, ki niso kritni, se označijo:

a)

prostorni signali APB se označujejo z najmanj dvomestnim številom, pri katerem je enka številka 1 za smer proti začetku proge oziroma številka 2 za smer proti koncu proge; številka pred enko je številka blokovnega mesta, kateremu signal pripada; prvo blokovno mesto na začetku proge se označi s številko 1, vsa naslednja blokovna mesta proti koncu proge pa z naslednjimi zaporednimi številkami;

b)

prostorni signali na progah ali odsekih prog z obojestranskim prometom se za označbo dodatno označijo z veliko črko »D« za desni tir oziroma z veliko črko »L« za levi tir;

5.

prostorni signali odjavnic se označijo po sistemu označevanja uvoznih signalov, označbi pa se doda mala črka ''o'' (npr.: A1o, B1o …);

6.

predsignal se označi s črko »P« in oznako glavnega signala, katerega signalne znake predsignalizira (PA1, PA2...);

7.

ponavljalnik predsignaliziranja se označi s črkama »PP« in oznako glavnega signala, za katerega ponavlja predsignaliziranje (PPA1, PPA2...);

8.

mejni tirni signali se označijo z veliko črko »M«, številko osnovnega tira oziroma tirnega odseka in številko 1 za smer proti začetku proge oziroma številko 2 za smer proti koncu proge;

9.

premikalni signali se označijo:

a)

premikalni signali se označijo z oznako kretnice, ki jo varujejo, in veliko črko:

-

»V«, kar pomeni, da je signal pred vrhom kretnice;

-

»L«, kar pomeni, da je signal ob levem kraku kretnice;

-

»D«, kar pomeni, da je signal ob desnem kraku kretnice;

b)

levi in desni krak enojne kretnice se določi iz smeri vrha kretnice;

c)

premikalni signali pred križiščnimi kretnicami se označijo s številko kretnice in črko pripadajočega dela kretnice, pred katerega se vgradi premikalni signal;

d)

kolikor po navedenem sistemu premikalnega signala ni mogoče označiti (npr.: premikalni signal pred oziroma za raztirnikom), se le-tega označi z oznako elementa, ki ga krije, in številko 1 za smer proti začetku proge oziroma številko 2 za smer proti koncu proge;

10.

kontrolni signali na nivojskih prehodih se označujejo z velikima črkama »KS« in številko 1 za smer proti koncu proge oziroma številko 2 za smer proti začetku proge;

11.

pomožni kontrolni signali se označujejo z velikimi črkami »PKS« in številko 1 za smer proti koncu proge oziroma številko 2 za smer proti začetku proge.

(2)

Kadar je glavni signal v funkciji kritnega in prostornega signala istočasno, se ga označi kot je predpisano za kritne signale.

29. člen

(označevanje drugih naprav)

(1)

Raztirniki se označujejo z veliko črko »R« ter zaporedno številko, in sicer s številko 1 prvi raztirnik v smeri od začetka proti koncu proge in nato preostali po zaporedju.

(2)

Nivojski prehodi se označijo s črkovno oznako ''NPr'' in kilometrsko označbo z eno decimalko, ki se zaokrožuje do 0,049 navzdol in od 0,050 navzgor.

(3)

Električne ključavnice se označujejo s črkovno oznako »EK« in oznako kretnice, za katero velja.

V. RAVNANJE S TIRNIMI VOZILI

30. člen

(pogoji za obratovanja tirnih vozil)

(1)

V železniškem sistemu lahko obratujejo samo tirna vozila, ki:

1.

imajo veljavno obratovalno dovoljenje;

2.

imajo predpisane napise in oznake;

3.

so vzdrževana v skladu s predpisi;

4.

so lahko naložena, če so pravilno naložena in je tovor pravilno zavarovan.

(2)

Tirna vozila morajo biti vzdrževana v skladu z določbami pravilnika, ki ureja vzdrževanje železniških vozil.

(3)

Naklad na/v železniško vozilo mora biti naložen in zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo nakladanje železniških tirnih vozil.

(4)

Prevoznik in upravljavec v sistemu varnega upravljanja predpišeta vse potrebne vsebine, postopke in osebje, s katerimi bosta zagotovila izpolnjevanje pogojev za obratovanje tirnih vozil.

31. člen

(pogoji za uvrščanje tirnih vozil v vlake)

(1)

V vlak se lahko uvrsti tirno vozilo, ki izpolnjuje pogoje za obratovanje iz prejšnjega člena in je brezhibno.

(2)

Brezhibno tirno vozilo je vozilo, ki izpolnjuje pogoje za obratovanje in izpolnjuje še naslednje pogoje:

1.

da na vozilu ni okvar ali poškodb;

2.

da je vozilo opremljeno s predpisano opremo;

3.

da je vozilo, ki je naloženo, označeno s predpisanimi nalepkami;

4.

da izpolnjuje tehnično-konstrukcijske pogoje za prevoz zadevnega blaga.

(3)

Tirno vozilo, na katerem so okvare ali poškodbe, ki ne ogrožajo varnosti prometa, izpolnjujejo pa pogoje za obratovanje, se mora predpisno označiti z ustrezno nalepnico, prevoz pa se mora opraviti po pogojih, ki jih določi prevoznik.

(4)

Tirnega vozila, na katerem so okvare ali poškodbe, ki bi lahko ogrozile varnost prometa, kljub temu da izpolnjujejo pogoje za obratovanje, ni dovoljeno uvrstiti v vlak.

(5)

Vlak, ki je sestavljen iz vozil v skladu z določbami prvega in drugega odstavka tega člena, lahko prične vožnjo, če ima dovolj resnično zavrte mase, glede na največjo dovoljeno hitrost, določeno z voznim redom posameznega vlaka, ali določeno najvišjo hitrost, ki jo določi prevoznik glede na razpoložljivo resnično zavrto maso v vlaku.

(6)

Zaradi zagotovitve vseh zgoraj navedenih pogojev, mora prevoznik opravljati pregled vlakov, ki ga izvaja kot nadzor nad tehničnim stanjem in opremljenostjo vozil v skladu z določbami pravilnika, ki ureja vzdrževanje železniških vozil.

(7)

Nadzor nad tehničnim stanjem in opremljenostjo vozil v vlaku opravljajo izvršilni železniški delavci prevoznika, ki so strokovno usposobljeni za pregled vozil v vlaku.

(8)

Zaradi preverjanja predpisanih pogojev mora pri pregledu vlaka biti ugotovljeno:

1.

ali vagoni izpolnjujejo pogoje za obratovanje in pogoje brezhibnosti;

2.

ali so izpolnjeni pogoji za prevoz izredne pošiljke, kadar je le-ta naložena na/v vagon;

3.

so vagoni označeni s predpisanimi nalepkami nevarnosti, glede na naloženo nevarno blago;

4.

ali ne izteka ali uhaja nevarno blago iz vagona (iztekanje tekočin, uhajanje plina ipd.);

5.

ali so ustrezno zaprte in zavarovane izpustne odprtine, vrata, lopute in

6.

ali so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka tega člena.

(9)

Pregled vlaka mora biti opravljen, preden prevoznik dokazno obvesti upravljavca, da je vlak pripravljen za vožnjo.

(10)

Če se pri pregledu vlečenih vozil v vlaku, ki ga ne opravlja preglednik vagonov, ugotovi nepravilnost in delavec ne more oceniti, ali ta nepravilnost ogroža varnost prometa, zahteva strokovno oceno preglednika vagonov, ali pa zahteva odstavitev takega vozila od vlaka.

(11)

Če kdorkoli opazi pri vlaku nepravilnost, ki lahko ogrozi varnost prometa, mora poskrbeti za čimprejšnjo ustavitev vlaka.

(12)

Prevoznik mora voditi evidenco:

1.

o vseh pregledih vlakov in

2.

o olistanih vagonih v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(13)

Vse evidence morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:

1.

kraj pregleda, datum in uro, številko vlaka, ime in priimek delavca, ki je opravil pregled;

2.

evidenco o olistanih vagonih z navedbo vrste napake, vrste ukrepa in pogojih prevoza, če so bili določeni.

(14)

Prevoznik v sistemu varnega upravljanja predpiše vse potrebne vsebine, postopke in osebje, s katerimi bo zagotovil izpolnjevanje pogojev za uvršanje tirnih vozil v vlake, nadzor nad tehničnim stanjem in opremljenostjo vozil, pregled vlaka in vodenje evidenc.

VI. DELO PRI PREMIKU

32. člen

(premik)

(1)

Premik je vsaka premaknitev vozil, ki ni vlakovna vožnja, in se opravlja z namenom, da bi se vozila prestavila z enega na drugo mesto na istem tiru, z enega tira na drugega in za zavarovanje premikalne vozne poti. Premik je tudi delo pri spenjanju in razpenjanju vozil, upočasnitvi in zaustavitvi voženj, zavarovanju vozil pred samopremaknitvijo in utekom ter dela pri vodenju in nadzorovanju premika. K premiku sodi tudi premaknitev vlaka za sprostitev ločnice ali premaknitev vlaka zaradi kakšnega drugega vzroka po njegovi zaustavitvi. Nadaljevanje vožnje vlaka, ki je bil na postaji ustavljen z glavnim signalom, se ne šteje za premik, če se da dovoljenje za vožnjo s signalnim znakom tega signala.

(2)

Ranžiranje vlakov se lahko izvaja na ranžirni postaji, ki jo v programu omrežja določi upravljavec. Ranžirna postaja je lahko tista, ki je opremljena s posebnimi napravami za ranžiranje (drčo). Ranžiranje vlakov lahko izvaja le stalna premikalna skupina. Stalno premikalno skupino na ranžirni postaji organizira upravljavec. Stalno premikalno skupino sestavljajo izvršilni železniški delavci, ki so v delovnem razmerju pri prevozniku in za upravljavca zagotavljajo ranžiranje, lahko pa so tudi v delovnem razmerju pri upravljavcu.

(3)

Premik dovoli prometnik ustno ali s pisnim dovoljenjem za premik, progovni prometnik oziroma prometnik daljinsko vodene postaje pa ustno s telekomunikacijskimi napravami. Na postajah, kjer se premik opravlja stalno s posebno premikalno lokomotivo in stalno premikalno skupino na tirih, ki so namenjeni samo za premik, je lahko s poslovnim redom določeno, na katerih tirih in do kam se sme premikati brez dovoljenja prometnika ali progovnega prometnika.

(4)

Določbe, predpisane za premik z vlečnimi vozili, veljajo tudi za premik z motornimi vozili za posebne namene, če ni s tem pravilnikom za posamezna vozila drugače določeno.

(5)

Pri opravljanju premikalnih del je treba upoštevati še določbe postajnih poslovnih redov, tehnološkega procesa dela, odredb in obvestil.

(6)

Dela, ki se opravljajo v specifičnih pogojih, v določenih krajevnih razmerah ali s posebnimi napravami in opremo, morajo biti še natančneje predpisana v postajnem poslovnem redu ali z navodili za ravnanje s takimi napravami ali opremo.

33. člen

(opravljanje premika)

(1)

Premik se opravlja:

1.

s posebno premikalno lokomotivo in stalno premikalno skupino;

2.

z vlakovno lokomotivo in premikalno skupino ali vlakospremnim osebjem;

3.

z vlečnim vozilom;

4.

na tirih z nagibom s potencialno energijo vozil;

5.

s človeško silo;

6.

z ročnim motornim tirničnim potiskalnikom;

7.

z dvopotnim vozilom ali motornim vozilom za posebne namene;

8.

s cestnim motornim vozilom;

9.

s premikalno vrvjo z vitlom ali brez njega;

10.

s prenosnico ali obračalnico.

(2)

Premik se opravlja kot:

1.

premikalna vožnja, kadar vlečno vozilo vleče, rine ali istočasno vleče in rine vozila ali vozi samo pod vodstvom premikalnih delavcev;

2.

odbijanje, ki je pospešitev rinjenega premikalnega sestava do neke določene hitrosti, in hitra, toda mirna zaustavitev premikalnega sestava tako, da odpeta vozila sama stečejo do določenega mesta;

3.

spuščanje, ki je premik, pri katerem dobijo vozila na tiru pospešek zaradi vzdolžnega nagiba tira in sama stečejo do določenega mesta;

4.

lokomotivska vožnja;

5.

premik s premikalno vrvjo, ki je premikanje vozil s premikalno vrvjo ob strani tira s pomočjo vitla ali brez njega;

6.

premik s človeško silo, ki je premik vozil z neposrednim človeškim potiskanjem s pomožnimi napravami (železni vzvod) ali brez njih;

7.

premik z ročnim motornim tirničnim potiskalnikom, ki je rinjenje vozil z ročnim motornim tirničnim potiskalnikom, pri čemer njegovo pogonsko kolo teče po tirnici;

8.

premik s cestnim motornim vozilom, ki je vlečenje vozil s cestnim motornim vozilom, ki vozi ob strani tira;

9.

premik s prenosnico ali obračalnico, ki je premeščanje ali obračanje vozil s tema napravama;

10.

premik v vlečnih enotah in delavnicah, ki zajema vse načine premika znotraj vlečnih enot in delavnic.

(3)

Premikalni sestav je skupina vozil ali posamična vozila med vožnjo ali v mirovanju pri vseh vrstah premika.

34. člen

(oprema premikalnih delavcev)

(1)

Za opravljanje premika mora imeti vsak delavec premikalne skupine pri sebi:

1.

ustno piščalko;

2.

podnevi signalno zastavico, ponoči ročno svetilko z belo lučjo.

(2)

Zaradi narave dela morajo določeni premikalni delavci imeti tudi:

1.

kljuko za spajanje mehov potniških vagonov;

2.

kljuko za snetje zavornih cokel s tirnice (lahko je na palici signalne zastavice);

3.

ključ vtičnice za električno gretje in ključ za odpiranje potniških vagonov (štirirobni ključ);

4.

drog za odpenjanje vozil.

(3)

Delavci premikalne skupine morajo imeti med delom pri sebi tudi prenosne radijske naprave na postajah in službenih mestih, ki so s temi napravami opremljena.

35. člen

(mesta premikačev pri premiku)

(1)

Pri opravljanju premika zavzamejo premikači stalna mesta, določena s poslovnikom ali pa ta delovna mesta določi vodja premika v vsaki izmeni enkrat za daljše časovno obdobje ali med delom za vsak primer posebej.

(2)

Glede opravljanja del na določenih mestih se premikači imenujejo:

1.

prvi premikač je premikač, ki je na premikalnem vlečnem vozilu ali v njegovi bližini zaradi pripenjanja in odpenjanja ter posredovanja (prenosa) ukazov in signalnih znakov za premik;

2.

srednji premikač je premikač, ki je približno v sredini premikalnega sestava ali v bližini kraja pripenjanja zaradi posredovanja (prenosa) premikalnih signalnih znakov, opazovanja opravil pri pripenjanju ali zaviranja skupine vagonov, ki se odbijajo z ročno zavoro;

3.

sklepni premikač je premikač, ki pripenja vagone v zadnjem delu premikalnega sestava, zasede zadnji vagon vlečenega premikalnega sestava oziroma zasede čelni vagon rinjenega premikalnega sestava;

4.

spenjalec je premikač, ki na tirih za pripravo vlakov po končanem premiku vozila spne;

5.

spremljevalec vlečnih vozil je premikač, ki spremlja vlečna vozila pri premiku z enega tira na drugi tir;

6.

lovilec je premikač, ki pri premiku zaustavlja vozila z zavornimi coklami, ali na drči, ki ima napravo za izbijanje cokel, z zavornimi coklami zmanjšuje hitrost spuščenih vozil.

(3)

Pri manjših opravilih pri premiku en premikač opravlja vsa opravila, določena za premikače na stalnih mestih.

36. člen

(vodenje in nadziranje premikalnih del)

(1)

Premik se sme opravljati le pod neposrednim vodstvom vodje premika, vodja premika pa se mora ravnati po ukazih progovnega prometnika ali prometnika. Če vodja premika začasno ne more voditi premika, sme vodstvo prenesti na drugega strokovno usposobljenega delavca. V vsaki premikalni skupini je treba vnaprej določiti, kdo sme zamenjati vodjo premika.

(2)

Na postajah s stalno premikalno skupino neposredno vodi ranžiranje vlakov vodja premika, ki je za to delo stalno določen.

(3)

Pri vlakih z vlakovodjo je vodja premika vlakovodja, pri vlakih z vodjo vlaka je vodja premika vodja vlaka.

(4)

Na postajah in industrijskih tirih, kjer ni stalne premikalne skupine, opravlja sestavo in razstavo vlaka vlakovno osebje. Osebje vlaka se mora pri premiku in z njim povezanih delih ravnati po ukazih vodje premika.

(5)

Pri manjših premikalnih opravilih, kamor ne spada sestava, razstava ali ranžiranje vlakov in to delo opravlja samo eden izvršilni železniški delavec, se takšen premik lahko opravlja brez vodje premika.

(6)

Vodja premika se mora takoj po prihodu vlaka o premiku, ki ga bo opravil, sporazumeti s progovnim prometnikom oziroma prometnikom.

(7)

V vlečnih enotah in delavnicah vodijo premik za lastne potrebe za to določeni in strokovno usposobljeni delavci, kar mora biti navedeno v poslovniku.

37. člen

(obveznosti vodje premika)

(1)

Vodja premika vodi premik po določbah tega pravilnika in po določbah postajnega poslovnega reda in/ali poslovnika, izpolnjuje ukaze progovnega prometnika oziroma prometnika ter pazi, da se ne poškodujejo ljudje, sredstva in blago.

(2)

Vodja premika ima naslednje dolžnosti, da:

1.

seznanja premikalno in drugo osebje, ki pride v neposreden stik s premikom, z vsako pred videno vožnjo pri premiku;

2.

se postavi na takšen kraj, s katerega lahko opazuje premik in se sporazumeva s premikalnim osebjem;

3.

določi vsakemu premikaču delo, če ni to že vnaprej določeno;

4.

se po končanem premiku prepriča sam ali po premikačih o legi kretnic in raztirnikov, o tem, ali so podložene ali odstranjene zavorne cokle, ali so vozila zavarovana proti samopremaknitvi in ali so ločnice proste;

5.

ob nastopu službe se seznani s predvidenim premikalnim delom, pregleda pisno predajo službe ter o tem obvesti njemu dodeljene delavce;

6.

po končani službi pisno in s potrebnimi obrazložitvami preda službo tistemu, ki jo prevzema; če prevzemnik službe ni navzoč, službo preda z vpisom v knjigo predaje službe;

7.

o vsaki izrednosti pri premiku takoj obvesti progovnega prometnika ali prometnika.

38. člen

(hitrost vožnje pri premiku)

(1)

Vsako vožnjo pri premiku je treba izvajati varno, da se ne povzročijo nesreče in poškodbe vozil, nakladov ter naprav.

(2)

Hitrost vožnje pri premiku se uravnava tako, da se premikalni sestav lahko zanesljivo ustavi na želenem mestu. Glede na predvideno hitrost in razpoložljivo zavrto maso je treba za posamezno prometno mesto določiti največje število osi premikalnega sestava, ki se lahko zavira z neposredno zavoro. Največje število osi premikalnega sestava, ki se zavira z neposredno zavoro vlečnega vozila, se izračuna po enačbi, predpisani v pravilniku, ki ureja zaviranje, varnostne naprave in opremo železniških vozil.

(3)

Čez kretnice se vožnje pri premiku opravljajo s hitrostjo do 35 km/h, če zaradi vrste zavarovanja in tehničnih lastnostih kretnic ni ta hitrosti nižja. Omejitve hitrosti morajo biti navedene v postajnem poslovnem redu, upravljavec pa jih mora posredovati prevozniku. Prevoznik določbe, ki se nanašajo na strojevodjo, objavi v Navodilu o progi, določbe, ki se nanašajo na ostalo osebje prevoznika pa v poslovniku.

(4)

Pri spremembi hitrosti pri premiku čez kretnice se mora strojevodjo in vodjo premika, ki opravljata premik, obveščati s Splošnim nalogom, o nižjih hitrostih čez kretnice pa še 14 dni od uveljavitve sprememb. Postopek popravka postajnega poslovnega reda, Navodila o progi in poslovnika prevoznika se opravi v skladu z določbami predhodnega odstavka, ki se nanaša na objavo teh določb.

(5)

Kadar stoji premikač med vožnjo pri premiku na stopnici vozila premikalnega sestava, hitrost ne sme biti višja kot 20 km/h.

39. člen

(spenjanje in razpenjanje)

(1)

Spenjanje so opravila pri pripenjanju železniških vozil in spajanju vseh vodov ter naprav na železniških vozilih.

(2)

Razpenjanje so opravila pri odpenjanju železniških vozil in razdvajanju vseh vodov ter naprav na železniških vozilih.

(3)

Naprave za pripenjanje in odpenjanje (spenjače) železniških vozil so:

1.

avtomatične

2.

polavtomatične

3.

pomožne

4.

vretenske

5.

toge.

(4)

Avtomatične ali polavtomatične spenjače so vgrajene na posameznih motornikih oziroma motornih garniturah in omogočajo spenjanje vozil iste vrste. Konstrukcijske rešitve veljajo za vsako vrsto vozil posebej. Način spenjanja predpiše prevoznik v Priročniku za strojevodjo.

(5)

Pomožna spenjača je namenjena za pripenjanje vozil z avtomatičnimi ali polavtomatičnimi spenjačami k vlečnim vozilom z vretensko spenjačo. Način spenjanja predpiše prevoznik v Priročniku za strojevodjo.

(6)

Vretenske spenjače so vgrajene na potniških in tovornih vagonih ter lokomotivah ter omogočajo spenjanje vozil z vretenskimi spenjačami med seboj.

1.

Deli vretenske spenjače so:

-

streme z matico,

-

obesni železi s čepom vlečnega kavlja z ene strani in matico obesnih želez z druge strani,

-

dvosmerno vreteno z ročajem v sredini in z varnostnima obročema na konceh.

&fbco;binary entityId="f7e99fc7-b51a-4f18-8b9f-a6bb27f738b1" type="jpg"&fbcc;

2.

Pri odvijanju stremena je treba paziti, da na vretenu ostane med matico in varnostnim obročem najmanj en navoj prost. Enostransko uvito vreteno je treba spraviti v srednji položaj z obračanjem stremena okoli vretena ali stremena in vretena skupaj v matici obes.

3.

Vozila z vretensko spenjačo imajo na čelnih straneh po dva odbojnika, ki sta dela odbojno-vlečne naprave, z osnovno nalogo amortiziranja vzdolžnih sil in udarcev. Odbojniki so po konstrukciji različni, vsi pa imajo vzmeti in plošče, s katerimi vozila nalegajo drugo do drugega.

(7)

S togo spenjačo se sme spenjati vozila le ob sodelovanju izvršilnega železniškega delavca, ki je strokovno usposobljen za delo na delovnem mestu preglednik vagonov, strojevodja, vlakovodja ali vodja vlaka.

(8)

Spenjanje le z nakladom je izjemoma dovoljeno pri izrednih pošiljkah, kar se posebej odobri s pogoji za prevoz takšnih pošiljk.

(9)

Pri spenjanju vozil je treba paziti, da višinske razlike med osmi nasprotnih odbojnikov ne presegajo:

1.

80 mm:

a)

pri potniških vlakih;

b)

pri vseh vlakih, ki se potiskajo ali rinejo;

c)

pri tovornih vlakih, pri katerih vagoni niso uvrščeni glede na maso.

2.

125 mm pri tovornih vlakih, pri katerih so uvrščeni težji vagoni pred lažjimi.

40. člen

(pripenjanje vozil)

(1)

Delavci, ki ne premikajo redno, smejo pripenjati vozila le, če ta mirujejo. Premikači smejo pripenjati vozila tudi, ko se premikajo, vendar hitrost približujočega se vozila ali skupine vozil proti stoječim vozilom ne sme biti večja kot 5 km/h. Potniške vagone, vlečna vozila s plugom, vozila aerodinamične oblike, vagone, katerih deli ali nakladi segajo prek čelnih stranic, vagone, naložene z eksplozivom, se pripenja le, kadar mirujejo.

(2)

Delavec, ki pripenja vozila, opravi to tako, da streme spenjače enega vozila namesti na vlečni kavelj sosednjega vozila. Če je na vlečnem kavlju vagona nadeto streme lastne spenjače, je treba to streme sneti s kavlja prej, preden se namesti streme spenjače sosednjega vozila.

(3)

Vozila pripenja redno en premikač. Drugi premikač sme istočasno pripenjati vozila v istem premikalnem sestavu le, kadar vozila mirujejo in če to odredi vodja premika ter zagotovi varnost premikačev. Kadar je treba vozila izjemoma pripeti na nevarnih krajih (kretnica, križišče), se to opravi samo, če vozila mirujejo. Če je to treba opraviti ponoči, prostor pa ni razsvetljen, se sme to opraviti le, če prostor osvetljuje drug delavec.

(4)

Premikač, ki opravlja pripetje, mora preveriti funkcionalnost spenjače na čelu premikalnega sestava, in če je treba, odviti vreteno spenjače oziroma sneti spenjačo z vlečnega kavlja ali z držala za streme spenjače.

(5)

Pri pripenjanju mirujočih vozil premikač prej, preden vstopi med vozila, preveri, ali ni ovir v tiru. Potem vstopi med vozila, sklonjen pod odbojnikoma, pri tem pa pazi na morebitne ovire (kretnica, križišče, razni deli tirnic, pragi, tolčenec, neravnine ipd.). Med vstopanjem se prime za ročico pod odbojnikom vozila.

(6)

Pri pripenjanju vozil, ki se gibljejo, premikač:

1.

stopi v tir tako pravočasno, da lahko vstopi pokonci med vozila, ko bližajoča se vozila niso bližje kot 10 metrov, sicer počaka, da se vozila ustavijo;

2.

po vstopu v tir pregleda prostor, ki ga ima na voljo za gibanje, ter se pripravi za prijemanje spenjače bližajočega se vozila;

3.

nekaj korakov prej, preden pride vozilo, pazljivo prime streme spenjače gibajočega se vozila in spenjačo dvigne tako pravočasno, da ob dotiku odbojnikov vozil lahko nadene streme spenjače na vlečni kavelj prej, preden se mirujoče vozilo premakne;

4.

pri premaknitvi vozil stopa v smeri gibajočih se vozil in v ugodnem trenutku izstopi iz tira;

5.

ob izstopanju se prime za ročaj pod odbojnikom vozila pred seboj z roko, ki je z notranje strani, paziti mora na ovire, ki so pred nogami, in sklonjen izstopiti ven;

6.

vstopi in izstopi, če je le mogoče, na isti strani oziroma na strani, kjer je vodja premika.

(7)

Če premikač, ki spremlja premikalni sestav, ni preveril funkcionalnosti spenjače na čelu premikalnega sestava in odvil vretena spenjače oziroma snel spenjače z vlečnega kavlja ali z držala na prsnem brunu vozila, sme opraviti pripetje vagonov šele, ko se vozila ustavijo.

(8)

Ponoči premikač, preden vstopi med vozila, pregleda prostor v tiru, ki mora biti razsvetljen z zunanjo razsvetljavo. Kadar prostor ni zadostno razsvetljen, premikač vstopi v tir šele tedaj, ko se vozila ustavijo in ko s signalno svetilko osvetli tir ter ga pregleda.

(9)

Po pripetju je treba ročaj vretena spenjače vpeti v varnostno držalo; če varnostnega držala ni, je treba ročaj naravnati v viseči položaj.

(10)

Da ne nastanejo poškodbe naprav ob tiru in v njem, je treba neuporabljene vretenske spenjače namestiti na njihova držala. Na čelu in na koncu vlaka je treba vretensko spenjačo obesiti na vlečni kavelj ali držalo za neuporabljeno streme spenjače. Neuporabljene pnevmatske cevi je treba namestiti na obešala za pnevmatske cevi. Pri tem je treba čelne pipe neuporabljenih pnevmatskih vodov zapreti. Proste kabelske vtikače je treba namestiti v slepe vtičnice.

(11)

Ukaz za nadaljevanje vožnje pri premiku se sme dati šele, ko premikač, ki je opravil pripetje, izstopi iz tira. Kadar je vodja premika oddaljen od mesta pripenjanja, mu premikač, takoj ko izstopi iz tira, potrdi pripravljenost za nadaljevanje vožnje pri premiku z oddajo ustreznega ročnega signalnega znaka glede na nameravano vožnjo pri premiku. Če pripenjanje opravljata dva ali več premikačev, odda signalni znak tisti premikač, ki zadnji izstopi iz tira.

(12)

Pri pripenjanju vagona z motornim vozilom za posebne namene sme premikač stopiti med motorno vozilo za posebne namene in vagon šele, ko se odbojne naprave že dotikajo in ko vozila mirujejo.

(13)

Z motornimi vozili za posebne namene se zasedeni potniški vagoni, vagoni z nalepnicami »Previdno premikati« in vagoni, naloženi z nevarnimi snovmi, ne smejo premikati.

(14)

Premikalni delavci morajo pri sestavi vlakov upoštevati določbe za sestavo vlakov.

(15)

Vozila je treba pripeti tako, da se vzmeti dotikajočih odbojnikov po dotiku z dvakratnim obračanjem vretena spenjače narahlo napnejo.

41. člen

(opravila pri spenjanju in razpenjanju vozil)

(1)

Spenjanje in razpenjanje ter odpenjanje vozil opravljajo izvršilni železniški delavci, ki so za izvajanje teh del strokovno usposobljeni.

(2)

Opravila pri spenjanju in razpenjanju ter odpenjanju vozil z vretensko spenjačo, postopek in zahteve za spajanje in razpajanje glavnega električnega voda ter osebje, ki izvaja ta dela, prevoznik predpiše v operativnem predpisu.

(3)

Opravila pri spajanju in razpajanju prehodnic, mehov ter postopek, zahteve in osebje, ki izvaja ta dela, prevoznik predpiše v operativnem predpisu.

42. člen

(premikalna vozna pot)

(1)

Premikalna vozna pot je pot, ki jo bo premikalni sestav ali posamezno vozilo predvidoma prevozil od premaknitve do zaustavitve.

(2)

Premikalna vozna pot obsega en ali več tirov ali delov tirov z vsemi napravami, prek katerih poteka vožnja pri premiku. Obsega tudi signale, ki veljajo za posamezno vožnjo.

(3)

Pred vsako vožnjo (premaknitvijo) vozila pri premiku je treba postaviti in preveriti pravilnost postavljene premikalne vozne poti.

43. člen

(ravnanje z napravami pri premiku)

(1)

Kretnice prestavlja izvršilni železniški delavec, ki je za ta dela strokovno usposobljen.

(2)

Na progi, kjer se promet vodi daljinsko, ravna s kretnicami, raztirniki in napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih:

1.

progovni prometnik iz centra vodenja prometa, ali

2.

prometnik, ali

3.

vodja premika z lokalno postavljalnico na nezasedeni postaji, kjer je lokalna postavljalnica.

(3)

Progovni prometnik ali prometnik, ki ravna s signalnovarnostnimi napravami na daljinsko vodeni postaji, lahko dovoli izvršilnemu železniškemu delavcu, zaradi opravljanja premika, da ravna z napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih s tipko v omarici pri nivojskem prehodu, če ta ni vključen v lokalno postavljalnico.

(4)

Način zahtevanja in dajanja dovoljenja za krajevno ravnanje s centralno postavljalnico oziroma krajevno ravnanje z lokalno postavljalnico mora biti predpisan z navodilom za ravnanje s signalnovarnostno napravo na postaji in poslovnikom.

(5)

Kretnice sme delavec, določen za prestavljanje kretnic, prestaviti le, če so ločnice, meje odsekov, raztirniki na premikalni vozni poti prosti in če je kretnica prosta tako, da jo je mogoče pred premikom zanesljivo in pravilno prestaviti.

(6)

S kretnicami mora delavec ravnati pazljivo. Kadar kretnice, ki jih delavec prestavlja daljinsko, ne dobijo kontrole v pravilni legi, mora ravnati po navodilu za ravnanje z varnostnimi napravami.

(7)

Kadar delavec pri elektromehaničnih napravah ne more prestaviti kretnic v natančno lego ali to doseže z naporom, jih mora takoj prestaviti v prvotno lego in v tej legi pustiti.

(8)

Pri spremembi lege kretnice, ki se prestavlja ročno, je treba med prestavljanjem kretnice utež kretnice pritisniti k tlom, dokler ostrici ne dosežeta končne lege. Po spremembi lege kretnice se je treba prepričati, da se ostrica dobro prilega h glavni tirnici.

(9)

V vseh primerih, kadar ni mogoče prestaviti kretnic v natančno lego, mora delavec, ki prestavlja kretnice, o tem obvestiti vodjo premika.

(10)

Vožnja vozil prek kretnice, ki ni v pravilni legi, ni dovoljena.

(11)

Kadar se ostrica ne prilega k eni od glavnih tirnic, je kretnica na pol prestavljena.

(12)

Pri vožnji vozila prek na pol postavljene kretnice proti ostrici zapelje vozilo s kolesi po glavnih tirnicah in se iztiri v območju sredine kretnice. Takšna vožnja je viličasta vožnja.

(13)

Če bi med vožnjo vozila proti ostrici delavec prestavil kretnico tako, da bi ostrice po prestavitvi dosegle natančno lego med kolesnima dvojicama, ko vozilo še pelje prek kretnice, bi v tem primeru ena ali več kolesnih dvojic zapeljalo na en tir, druga kolesna dvojica ali več pa na drug tir. Takšna vožnja je vožnja v razdvoj. Pri vožnji bi se vozilo iztirilo.

(14)

Da je kretnica prestavljena v pravilno in natančno lego, je odgovoren tisti delavec, ki kretnico prestavlja. Na postajah, kjer ni premikalnih signalov in se kretnice prestavljajo s centralnega mesta, mora delavec, ki spremlja premikalne vožnje, pred vsakim začetkom vožnje preko kretnice dobiti dovoljenje (s signalnimi znaki ali ustno po sredstvih za sporazumevanje) od delavca, ki kretnice prestavlja.

44. člen

(postavljanje premikalnih voznih poti in dajanje dovoljenj za premik)

(1)

Delavec, ki vodi premik, mora za vsako vožnjo pri premiku zahtevati postavitev premikalne vozne poti.

(2)

Prestavitev kretnic na premikalni vozni poti se zahteva šele, ko so kretnice in njihove ustrezne ločnice, meje odsekov in raztirniki prosti.

(3)

Pri premiku na daljinsko vodeni postaji vodja premika skrbi, da se premik konča oziroma ustavi v času, ki ga je določil progovni prometnik oziroma prometnik.

(4)

Delavec, ki kretnice prestavlja, sme postaviti premikalno vozno pot šele, ko se prepriča, da za vožnjo pri premiku ni ovir. Če nameravane premikalne vozne poti ne more postaviti, ne sme dovoliti začetka premikalne vožnje.

(5)

V primeru, da se na stoječih vozilih opravlja pregled vozil ali vlaka, preskus zavor ali odprava napak na teh vozilih, je prepovedano takšna vozila premakniti, ali na tem tiru opravljati premik, dokler se ta dela ne zaključijo. Pred pričetkom in o koncu takšnih del mora delavec, ki bo dela izvajal, dokazno obvestiti delavca, ki postavlja vozne poti.

(6)

V primeru, da se na tiru, na katerem se opravljajo dela iz predhodnega odstavka, opravlja premik, je treba vlak ali skupino vagonov, na katerih se ta dela opravljajo, zavarovati s postavitvijo skupine šestih vagonov, ki so zavrti z ročnimi ali pritrdilnimi zavorami, na razdalji najmanj 20 metrov od prvega vozila v vlaku ali skupini vagonov.

(7)

Če je na premikalni vozni poti več kretnic, je vrstni red prestavljanja kretnic odvisen od načina prestavljanja kretnic, in sicer:

1.

pri kretnicah, ki se prestavljajo električno in so premikalne vozne poti zavarovane s premikalnimi signali, je vrstni red prestavljanja kretnic določen s signalnovarnostno napravo;

2.

pri kretnicah, ki se prestavljajo električno s posamičnimi tipkami varnostne naprave, mehanično s centralnega mesta ali ročno na kraju samem, je treba prestavljati kretnice na premikalni vozni poti tako, da se najprej prestavi najbolj oddaljena in nato kretnice po zaporedju proti stoječemu premikalnemu sestavu ali vozilu.

(8)

Premikalna vozna pot se ne sme dotikati voznih poti vlakov, niti drugih premikalnih voznih poti. Premik je treba takoj ustaviti, če bi ogrožal kakšno drugo vožnjo.

(9)

Zahtevo za sprostitev tira mora vodja premika takoj in brez odlašanja izpolniti.

(10)

Vožnjo mora dovoliti delavec, ki je postavil premikalno vozno pot. Vožnjo dovoli vodji premika z ročnim signalnim znakom ali ustno ali s signalnim znakom mejnega tirnega signala ali premikalnega signala. Dovoliti sme tudi več voženj hkrati, če te vožnje ne ogrožajo druga druge.

(11)

Vožnja pri premiku prek kretnice, ki se prestavlja s centralnega mesta, nima pa premikalnega signala ali mejnega tirnega signala, ima pa kretniški nastavek, se sme opraviti šele po dobljenem dovoljenju tistega, ki je kretnico postavil.

45. člen

(premik prek več premikalnih območij)

(1)

Na postajah z večjim obsegom dela opravlja premik več premikalnih skupin, vsaka na svojem premikalnem območju. Premikalna območja so lahko glede na tirne zmogljivosti postaje določena tako, da:

1.

premikalna dela ene premikalne skupine ne ovirajo dela druge premikalne skupine, ker se njihove premikalne vozne poti ne dotikajo ali križajo;

2.

premikalne skupine opravljajo premik na istih tirih, vsaka s svoje strani.

(2)

Na postajah, kjer premikalne skupine premikajo na istih tirih, je treba določiti meje na tirih, do koder sme premikati ena premikalna skupina na eni strani in druga premikalna skupina na drugi strani tirov. Meje je treba zapisati v postajni poslovni red. Na tir, na katerega namerava premikalna skupina odbijati, mora pred odbijanjem na tir postaviti najmanj šest vagonov in jih ročno zavreti. Če na isti tir z nasprotne strani namerava odbijati tudi druga premikalna skupina, mora tudi ta skupine postaviti na tir skupino šestih vagonov. Med tema skupinama šestih vagonov mora biti zagotovljena varnostna razdalja najmanj 20 metrov.

(3)

Delavci, ki so odgovorni za postavitev premikalne vozne poti na posameznem premikalnem območju, se morajo med seboj sporazumeti o vsaki vožnji z enega na drugo premikalno območje. Za vožnjo pri premiku z enega na drugo območje ali prek več območij morajo drug od drugega dobiti dovoljenje.

(4)

Dovoljenje za premik z enega na drugo premikalno območje sme dati vodji premika delavec, ki prestavlja kretnice na območju, kjer se nahaja premikalni sestav po dobljenem dovoljenju delavca sosednjega premikalnega območja. Pri premiku prek več premikalnih območij mora vodja premika dobiti dovoljenje za premik na vsakem premikalnem območju posebej.

(5)

Na postajah, kjer opravlja premik več premikalnih skupin, premikalna skupina premika na območju, ki ji je dodeljeno neodvisno od druge premikalne skupine. Če je treba premikati tudi na območje druge premikalne skupine, mora vodja premika, ki želi premikati na območju druge premikalne skupine, dobiti od premikalnega vodje območja, na katerega želi premikati, dovoljenje za ta premik. Preden premikalni vodja dovoli premik na svojem območju drugi premikalni skupini, mora zagotoviti, da premik njegove skupine ne bo ogrožal premika skupine, kateri je dovolil premik.

46. člen

(preverjanje in opazovanje premikalnih voznih poti)

(1)

Delavci so dolžni pri premiku preverjati in opazovati postavljene premikalne vozne poti. Preverjanje in opazovanje premikalne vozne poti se opravi po signalnih znakih signalov za zavarovanje tirnih poti, mejnih tirnih signalov ali kretničnih signalov. Preverjanje postavljene premikalne vozne poti je obveznost delavca, ki prestavlja kretnice, in vodje premika.

(2)

Delavec, ki postavlja premikalne vozne poti, preverja pravilnost postavljene vozne poti:

1.

na monitorju ali na panoramski sliki računalniško vodenega postavljanja voznih poti elektrorelejne ali elektronske varnostne naprave;

2.

na postavljalni mizi elektrorelejne varnostne naprave;

3.

po vzvodih kretniških postavljal elektromehanične varnostne naprave, ali

4.

na kraju samem po signalnih znakih kretničnih signalov.

(3)

Vodja premika preverja premikalno vozno pot vse do tja, do koder lahko vidi postavljeno premikalno vozno pot. Pravilnost postavljene vozne poti preverja:

1.

po signalnih znakih signalov za zavarovanje tirne poti in po mejnih tirnih signalih;

2.

po signalnih znakih kretničnih signalov kretnic, ki se postavljajo na kraju samem ali na daljavo prek žicevoda, ali pa

3.

mora za kretnice, ki se prestavljajo na daljavo električno in imajo kretnične signale, nimajo pa premikalnih signalov, dobiti dovoljenje ustno ali s signalnim znakom za vožnjo preko kretnice od tistega, ki kretnico prestavlja.

(4)

Strojevodja preverja in opazuje premikalno vozno pot, če je vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene na čelu premikalnega sestava.

(5)

Vodja premika si za opazovanje premikalne vozne poti izbere mesto, na katerem stoji med premikom tako, da ima dober pregled nad premikom ter se lahko sporazume s strojevodjo in premikači. Če to iz kakršnih koli razlogov ni mogoče, potem mora določiti na prvo vozilo premikalnega sestava v smeri vožnje premikača, ki bo opazoval vozno pot in dajal potrebne signalne znake.

(6)

Premikači se razporedijo na premikalnem sestavu tako enakomerno na vagonih, da lahko opazujejo in vidijo vozno pot čim dlje, da lahko zapazijo signalne znake delavcev premikalne skupine in kretnikov ter da lahko ob nevarnosti takoj ustavijo vožnjo pri premiku.

(7)

Če vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene rine vozila na tir, katerega preglednost ni možna zaradi krivin, profila rinjenih vozil (nakladov) itd., ali rine ob peronih, na katerih utegne priti do poškodb potnikov, mora na zadostni oddaljenosti pred vozili iti premikač, ki daje potrebne signalne znake. V tem primeru ne sme biti hitrost pri rinjenju večja od hitrosti človeške hoje (5 km/h).

(8)

Pred začetkom vožnje pri premiku se morajo premikači in vodja premika prepričati:

1.

da je tir oziroma del tira, na katerega je predvidena vožnja, prost;

2.

da so ločnice tira, na katerega se premika, proste;

3.

da stalni signali dovoljujejo vožnjo pri premiku;

4.

da je promet na nivojskih prehodih zavarovan;

5.

da so na nakladalnih tirih in klančinah odstranjena vsa nakladalna sredstva (deske, prehodni mostički itd.) ter da se nihče ne nahaja na nevarnem območju;

6.

da električno ogrevanje z vlečnim vozilom ali stabilno napravo za ogrevanje potniških vagonov ni vključeno;

7.

da je odstranjena zavorna cev, kadar se opravlja preskus zračne zavore s stabilno napravo za preskus zračnih zavor;

8.

da so s tirov odstranjene zavorne cokle in druga sredstva za zaviranje in

9.

da so stranska vrata vagonov zaprta, če pa morajo biti pred dostavo ob klančino odprta, da so v odprtem položaju tudi pritrjena.

(9)

Vodja premika se mora prepričati tudi:

1.

da so na elektrificiranih tirih, ki niso redno pod napetostjo, odstranjene ozemljilne palice;

2.

da je vklopljena napetost v voznih vodih tirov, ki niso redno pod napetostjo, če se bo premikalo z električnim vlečnim vozilom;

3.

da so delavci, ki opravljajo dela na tiru, ob tiru ali v njegovi bližini oziroma na vozilih, ki stojijo na tiru, na katerih se izvajajo dela, obveščeni o nameravani vožnji oziroma; v primeru, da niso, jih o nameravani vožnji obvesti.

(10)

Če premikalno osebje opazi, da vožnja pri premiku utegne povzročiti kakšno nevarnost oziroma bi premiku pretila nevarnost, mora takoj ukrepati za njeno preprečitev in o tem obvestiti vodjo premika.

(11)

Premikač, ki ga je vodja premika določil za preverjanje vozne poti, je odgovoren za izpolnitev pogojev za varen premik.

(12)

Na vseh nivojskih prehodih je treba pred vsako vožnjo pri premiku čeznje zavarovati promet. Na nivojske prehode, na katerih promet ni zavarovan z napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih, se sme zapeljati šele, ko premikač, ki ga je poslal vodja premika, vnaprej fizično zavaruje promet na nivojskem prehodu. Premikač fizično zavaruje promet na nivojskem prehodu tako, da zaustavi udeležence v cestnem prometu:

1.

podnevi z roko, iztegnjeno proti udeležencem v cestnem prometu;

2.

ponoči s signalno svetilko z rdečo lučjo, s katero maha povprek čez cesto.

(13)

Če se premika čez nivojski prehod dalj časa, je treba za vožnje intervencijskih vozil premik takoj ustaviti in jim dovoliti vožnjo, za druga cestna vozila pa najmanj vsakih 10 minut.

47. člen

(dajanje ukazov za premik)

(1)

Vodja premika se z nalogami premikalnih del seznani:

1.

z določbami poslovnika prevoznika, ki se nanašajo na reden premik ali

2.

s pisnim planom premika prevoznika za premik, ki ni predviden s poslovnikom, ali s tehnološkim procesom dela, na osnovi katerega zahteva dovoljenje za premik, ali

3.

z ukazom progovnega prometnika oziroma prometnika, ki se nanaša na začetek ali končanje premika ter zasedbo ali sprostitev tira.

(2)

Na postajah, kjer ranžiranje vlakov opravlja stalna premikalna skupina, se vodja premika stalne premikalne skupine z nalogami seznani z določbami postajnega poslovnega reda in/ali tehnološkega procesa.

(3)

Sporazumevanje pri premiku se opravlja po sredstvih za sporazumevanje, s signalnimi znaki ali ustno. V postajnem poslovnem redu je treba predpisati vrsto in način sporazumevanja pri premiku oziroma rabo posamičnih naprav za posamezno postajo.

(4)

Sporazumevanje pri premiku je odvisno od tehnične opremljenosti postaje in vrste ranžirnih naprav. Upoštevati je treba še navodila za uporabo posameznih vrst naprav za sporazumevanje.

(5)

O končanju premikalnih del mora vodja premika obvestiti progovnega prometnika ali prometnika. Na daljinsko vodenih postajah mora to obveščanje biti dokazno.

(6)

Prometnik mora vnaprej po telekomunikacijskih sredstvih ali ustno obvestiti postajno osebje o času začetka in prekinitve premika.

(7)

Premik na daljinsko vodenih postajah dovoli progovni prometnik oziroma prometnik, ki določi čas, ko se mora premik končati. Če premika v določenem času ni mogoče končati, ga je treba ustaviti in od progovnega prometnika oziroma prometnika ponovno zahtevati dovoljenje za nadaljevanje premika.

(8)

Ukaze za izvajanje ali ustavitev vožnje pri premiku daje vodja premika, premikači pa jih prenašajo drug drugemu in strojevodji:

1.

ustno:

a)

z radijskimi napravami;

b)

neposredno ustno;

2.

s signalnimi znaki premikalnega osebja.

(9)

Ukaze za izvajanje ali ustavitev voženj pri premiku je treba dajati ustno, če raba signalnih znakov moti vožnje vlakov (v bližini uvoznih oziroma izvoznih tirov).

(10)

Uporaba prenosnih ali stabilnih radijskih naprav za dajanje ukazov pri premiku je dovoljena, če:

1.

so vsi delavci premikalne skupine opremljeni z radijsko napravo;

2.

premikalna skupina uporablja za njo določen radijski kanal in

3.

se pogovori po radijskih napravah registrirajo.

(11)

Ukaz za vožnjo pri premiku (ustno, signalni znak) se daje tako dolgo, dokler delavec, ki ga daje, ne ugotovi, da ga je tisti, ki mu je ukaz namenjen, razumel.

(12)

Ukaz za vožnjo pri premiku velja tako dolgo, dokler ni preklican z drugim ukazom, razen danih ukazov preko radijske zveze, kjer je potrebno ukaze ves čas vožnje ponavljati.

(13)

Kadar strojevodji oddani ukaz ni razumljiv, mora zahtevati ponovitev ukaza pred premaknitvijo. Strojevodja ne sme začeti z vožnjo pri premiku, če ni dobil ukaza za vožnjo.

(14)

Strojevodja spremljanega premikalnega sestava mora takoj ustaviti premikalni sestav, ko ugotovi, da je prekinjena telekomunikacijska zveza, ali da ne vidi premikača, ki spremlja premikalni sestav in mu je oddajal signalne znake.

48. člen

(dajanje signalnih znakov pri premiku)

(1)

Vodja premika pazi, da vsi delavci, udeleženi pri premiku, pravilno in pravočasno oddajajo signalne znake za varen premik.

(2)

Za dajanje ročnih signalnih znakov pri premiku se uporabljajo določbe Signalnega pravilnika. Signalna znaka »Počasi« in »Stoj« je treba oddati pravočasno, da ne pride do naleta.

(3)

Na ravnem tiru se premikači postavijo in prenašajo signalne znake na strani, na kateri strojevodja upravlja z vlečnim vozilom. V lokih oziroma krivinah je treba signalne znake dajati in prenašati na notranji strani loka.

(4)

Če strojevodja enojno zasedenega vlečnega vozila med premikom ne more uravnavati vožnje iz strani vozniške kabine, ki je na notranji strani loka, ustno dajanje ukazov za vožnjo pri premiku pa ni mogoče, mu vodja premika pred začetkom premika v vozniško kabino dodeli premikača, ki mu prenaša signalne znake.

(5)

Kadar se premika z dvema med seboj spetima vlečnima voziloma, vodja premika določi vlečno vozilo, katerega strojevodja bo uravnaval vožnjo.

(6)

Kadar je potrebna posebna previdnost (megla, slaba vidljivost, lok, daljši premikalni sestav, profil vozila ali naklada, zasedeni potniški vagoni ipd.), mora vodja premika ali najbližji premikač sporočiti strojevodji ustno, kolikšna je razdalja v metrih med premikajočimi se vagoni in stoječimi vagoni.

(7)

Dolžine je treba začeti sporočati pravočasno, glede na hitrost vožnje, maso premikalnega sestava in nagib tira. Ko so vozila blizu dotika, je treba dati ukaz za zaustavitev premikanja.

(8)

Če ni mogoče zanesljivo ugotoviti potrebne oddaljenosti (na primer zaradi slabe vidljivosti), se mora na mestu, kjer stojijo vozila, nahajati delavec, ki s signalnimi znaki premikalnega osebja uravnava vožnjo.

(9)

Če hitrost ni prilagojena sporočilu o oddaljenosti tako, da se lahko pričakuje nalet (udar), mora vodja premika ali tisti, ki zapazi nevarnost, brez odlašanja oddati tudi signalni znak »Stoj«. Pri neposredni nevarnosti je treba ukreniti vse za preprečitev nevarnosti oziroma opraviti zaustavitev vožnje. Kadar je podatek o oddaljenosti dvomljiv ali nejasen, mora strojevodja vožnjo pri premiku takoj zaustaviti.

(10)

Premik na zasedene potniške vagone ali z njimi je treba opraviti z največjo previdnostjo.

(11)

Kadar signali za zavarovanje tirne poti kažejo signalni znak, ki prepoveduje vožnjo pri premiku, ali kadar je izdan ukaz za zaustavitev vožnje, je treba premikalni sestav ustaviti pred kretnico, ločnico, raztirnikom ali pred signalno oznako »Meja odseka«, ki so v zvezi s kretnico tudi tedaj, kadar je svetlobni mejni tirni signal ali premikalni signal za kretnico.

(12)

Če signalni znak premikalnega signala ali svetlobnega mejnega tirnega signala ni jasen ali če signal ni razsvetljen, je treba premikalni sestav zaustaviti pred njim. V takšnem primeru mora delavec, ki postavlja premikalne vozne poti, o motnji obvestiti vodjo premika, le-ta pa strojevodjo. Ravnanja za vožnjo pri premiku mimo nerazsvetljenega signala ali signala, ki kaže signalni znak »Vožnja prepovedana« oziroma »Premik prepovedan«, so predpisana s Signalnim pravilnikom.

(13)

Pri lokomotivski vožnji je treba strojevodjo pravočasno obvestiti o okvari ali določiti delavca, ki pri premikalnem signalu, ki je v okvari, obvesti strojevodjo, da je signal v okvari in da ustrezna navodila za nadaljnjo vožnjo.

49. člen

(premikalna vožnja)

(1)

Pri premikalni vožnji se lahko vozila vleče, rine ali istočasno vleče in rine z vlečnim vozilom ali motornim vozilom za posebne namene, uvrščenim med vozili.

(2)

Pri premiku se je treba izogibati vleki premikalnega sestava ali vlaka z dvema vlečnima voziloma hkrati, razen če vlečna sila enega vlečnega vozila ne zadostuje za premaknitev premikalnega sestava ali vlaka.

(3)

Kadar sta na čelu ali na sklepu vlaka dve vlečni vozili, se sme opraviti vožnja pri premiku tako, da opravlja vleko le eno vlečno vozilo.

(4)

Vozila, na katera premikalni sestav navozi, je treba prej zavreti. Pri navozitvi oziroma stisnjenju na vozila, ki stojijo, je treba paziti na to, da se stoječi vagoni ne premaknejo. Hitrost pri stiskanju vozil ne sme biti večja kot 5 km/h.

(5)

Kadar se premika z zasedenimi potniškimi vagoni, je treba na teh vagonih vsa vrata zapreti. Čelna vrata prvega in zadnja vrata zadnjega vagona je treba zakleniti, dvigniti prehodnice in zapreti premične ograje oziroma pritrditi mehove. Prav tako je treba zakleniti čelna vrata prvega in zadnja vrata zadnjega vagona, dvigniti prehodnice in zapreti premične ograje tudi na zasedenih potniških vagonih, ki ostanejo na tiru.

(6)

Strojevodja sme zapustiti vlečno vozilo ali motorno vozilo za posebne namene in se od njega oddaljiti le v času, ko se to ne premika, in sicer po dogovoru s progovnim prometnikom ali prometnikom.

50. člen

(premik z motornim vozilom za posebne namene)

(1)

Pri premiku z motornim vozilom za posebne namene (z vagoni ali brez njih) vodi premik delavec, strokovno usposobljen za vodenje premika.

(2)

Za premik z motornim vozilom za posebne namene veljajo enake določbe kot za premikalne lokomotive, če ima vijačno spenjačo in odbojne naprave.

(3)

Če so vagoni in motorno vozilo za posebne namene speti s pomožno ali togo spenjačo, se lahko vožnja pri premiku opravlja s hitrostjo, ki ni večja od 5 km/h.

51. člen

(premik z dvopotnim vozilom)

(1)

Železniška vozila se lahko premikajo tudi z vozili, ki so prirejena za vožnjo po cesti in po tirih (dvopotna vozila), za katera se mora izdelati navodilo za varno delo.

(2)

Z dvopotnim vozilom se lahko premik opravi:

1.

kot z motornim vozilom za posebne namene, če:

a)

je dvopotno vozilo utirjeno na mestu, predvidenem s postajnim poslovnim redom in Navodilom o progi;

b)

premik vodi delavec, ki je strokovno usposobljen za vodjo premika;

c)

ravna z vozilom delavec z izpitom za voznika progovnih vozil;

d)

hitrost vožnje pri premiku ne presega hitrosti, ki je predpisana v navodilu za varno delo z dvopotnim vozilom, in

e)

je z navodilom za varno delo določena največja dovoljena obremenitev vozila in največje število osi vagonov, ki jih lahko dvopotno vozilo zavira na posamezni zavorni razdalji;

2.

kot s cestnim vozilom, ne da bi bilo dvopotno vozilo utirjeno.

52. člen

(odbijanje in spuščanje vagonov)

(1)

Odbijanje je pospešeno rinjenje odpetih vagonov, ki po zaustavitvi vlečnega vozila s pripetim delom premikalnega sestava stečejo sami do določenega kraja. Spuščanje je premik na drči, na kateri odpeti vagoni ali skupine vagonov zaradi nagiba tira sami stečejo do določenega mesta.

(2)

Pred odbijanjem ali spuščanjem vagonov je treba določiti, koliko vagonov imajo skupine vagonov, način upočasnitve njihove vožnje in način njihove zaustavitve (potrebno število ročnih zavor ter zavornih cokel). Med posameznimi skupinami vagonov ali vagoni je treba odviti vretenske spenjače, razdvojiti vse zavorne in druge pnevmatske cevi ter jih pritrditi v njihova držala.

(3)

Pri spuščanju se vagoni odpenjajo z drogom za odpenjanje, in sicer le med počasnim gibanjem.

(4)

Drog za odpenjanje vagonov mora biti iz čvrstega lesa in težko upogljiv, dolžine 2,10 metra in debeline 5 do 8 centimetrov. Biti mora raven in gladko obdelan.

(5)

Drog za odpenjanje se sme uporabljati, če ob tiru v smeri vožnje ni predmetov, zaradi katerih bi bila raba droga nevarna. Ob tiru mora biti urejena premikalna steza in ponoči razsvetljena. Premikač, ki odpenja vagone z drogom, mora biti med odpenjanjem obrnjen v smeri premikanja vagonov. Pri odpenjanju en konec droga namesti preko stročnice odbojnika pod streme vretenske spenjače, drugi konec droga namesti pod pazduho in s pritiskom na drog, ki s tem deluje kot vzvod, vzdigne streme spenjače iz vlečnega kavlja.

(6)

Po odpetju vagona z drogom za odpenjanje, premikač drog izvleče in nasloni na ramo tako, da je v navpični legi. Drog za odpenjanje prenese v navpični legi do drugega mesta odpenjanja. Pri prenašanju droga za odpenjanje se premikač ne sme vzpenjati na stopnice vagonov in se na njih voziti.

(7)

Uporaba droga za odpenjanje je dovoljena tudi pri odbijanju, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega in petega odstavka tega člena. Natančnejše določbe za ravnanje z drogom za odpenjanje se določijo v postajnem poslovnem redu in poslovniku prevoznika.

(8)

V skupini odbitih ali spuščenih vagonov morajo biti vse zavore popuščene.

(9)

Vagone se lahko odbije, če:

1.

so odbiti vagoni v eni skupini in med seboj speti;

2.

je del tira, na katerega se odbija, pregleden, vse kretnice na premikalni vozni poti pa v pravilni in natančni legi;

3.

se bodo odbiti vagoni premikali s takšno hitrostjo, da se brez močnega naleta zaustavijo pri stoječih vozilih;

4.

padec v smeri odbijanja ni večji kot 2,5 ‰ oziroma vzpon ne večji kot 5 ‰;

5.

je zagotovljena upočasnitev in zaustavitev odbitih vagonov in

6.

na tiru, na katerega se odbija, ni vozil, ki jih je prepovedano odbijati.

(10)

Odbijati in spuščati se ne smejo naslednja vozila:

1.

zasedeni potniški vagoni;

2.

vagoni, naloženi z eksplozivnimi snovmi;

3.

vagoni, naloženi s tirnicami ali drugimi nakladi, daljšimi kot 60 m, brez opreme za preprečitev premaknitve naklada;

4.

vozila s skupno maso več kot 100 ton;

5.

vagoni z nakladi, ki presegajo nakladalni profil;

6.

vozila z napisom »Prepovedano odbijanje – spuščanje«;

7.

vozila, ki so med seboj speta s togo spenjačo;

8.

vlečna vozila vseh vrst, razen električnih lokomotiv, na postajah, kjer se stikata dva različna sistema; upravljavec predpiše za vsako postajo posebej posebne varnostne ukrepe;

9.

vagoni s spremljevalci pošiljk;

10.

vagoni, naloženi s konji;

11.

vagoni, naloženi z vnetljivimi tekočinami in

12.

delno naloženi in razloženi vagoni.

(11)

Ne sme se odbijati in spuščati vozil:

1.

proti progovnemu tiru;

2.

prek nivojskih prehodov, na katerih promet ni zavarovan;

3.

prek obračalnic ali prenosnic;

4.

čez vagonsko tehtnico, kadar je vožnja prek nje prepovedana, in

5.

na slepe tire brez tirnih odbijal.

(12)

Čez drčo se ne smejo spuščati oziroma voziti naslednja vozila:

1.

vozila, ki imajo napisano ali nalepljeno znamenje

&fbco;binary entityId="2ef35863-ef75-43b7-ab16-998c72e73c0a" type="gif"&fbcc;

; če je pod tem znamenjem napisana še kakšna številka, je prepovedano takšne vagone spuščati in voziti čez drčo, katere polmer zaokroženja vrha drče je manjši od te številke, in

2.

tovorni vagoni s podstavnimi vozički, z razmikom notranjih osi, večjim kot 14 m, kot tudi vsi potniški vagoni s podstavnimi vozički na avtomatiziranih drčah, kadar delajo v avtomatskem režimu; tovorni vagoni s takšnim razmikom osi so zaznamovani z znamenjem

&fbco;binary entityId="8c31c4b2-77aa-4152-ae86-5e34db763403" type="gif"&fbcc;

, številka pod znamenjem pa kaže, kolikšen je razmik notranjih osi.

(13)

Hitrost odbitih ali spuščenih vagonov se znižuje s tirnimi ali ročnimi zavorami.

(14)

Odbiti ali spuščeni vagoni oziroma skupine vagonov se zaustavljajo z ročnimi zavorami ali zavornimi coklami. Zavornih cokel se ne sme uporabiti, če se odbiti ali spuščeni vagoni že zaustavljajo z ročno zavoro.

(15)

Zavorne cokle se uporabljajo za zaustavitev odbitih ali spuščenih vozil in za zavarovanje vozil proti samopremaknitvi. Pri uporabi zavorne cokle je treba upoštevati, da:

1.

se z zavorno coklo lahko ustavlja največ 12 osi odbitih ali spuščenih vagonov;

2.

je treba z dvema vzporedno položenima zavornima coklama zaustavljati vagone, če se oceni, da je njihova hitrost večja kot 20 km/h, in vagone, ki jih je treba posebno previdno premikati;

3.

v slabih vremenskih razmerah (padavine, poledica) obstaja verjetnost, da vagon položeno zavorno coklo izbije, zato je treba v takšnih razmerah uporabiti še drugo zavorno coklo; drugo coklo mora lovilec položiti na primerni razdalji za položeno zavorno coklo tako, da potem ko opazi, da položena zavorna cokla učinkuje, lahko drugo zavorno coklo varno odstrani (s kljuko).

(16)

S pritrdilno zavoro se lahko zavirajo vozila neposredno pred zaustavitvijo, če:

1.

je prostor poleg tira urejen;

2.

je urejena pot, ki zagotavlja uporabo zavore in varnost delavcev;

3.

hitrost vozil ni večja kot 5 km/h;

4.

je prostor ponoči razsvetljen in

5.

so v postajnem poslovnem redu navedeni tiri, na katerih je takšna uporaba pritrdilne zavore dovoljena.

(17)

Spuščene vagone oziroma skupine vagonov, katerih hitrost se s tirno zavoro zmanjša na hitrost 5 km/h ali manj, se lahko zaustavlja z zavorno coklo ne glede na število osi.

(18)

Če v skupini odbitih vagonov ni brezhibne ročne zavore, takšna skupina vagonov pa teče na prej odbite ali stoječe vagone, jo je treba zaustavljati z dvema coklama, položenima vzporedno na obe tirnici tira. Z dvema vzporedno položenima coklama je treba zaustavljati tudi vagone ali skupine vagonov:

1.

v katerih so žive živali (razen konj);

2.

naložene z vozili;

3.

naložene cisterne, razen cistern, naloženih z vnetljivimi snovmi;

4.

potniške vagone, kadar v njih ni potnikov;

5.

vagone z nalepnico »Previdno premikati« in

6.

vagone, naložene s sadjem ali malimi pošiljkami.

(19)

Kadar je treba odbite vagone ali skupine vagonov zaustavljati na tiru v loku, jih je treba zaustavljati z dvema vzporedno položenima zavornima coklama na obeh tirnicah.

(20)

Tovorne vagone s podstavnimi vozički je treba zaustavljati:

1.

z eno zavorno coklo, če se oceni, da njihova hitrost ni večja od 20 km/h, ali

2.

z dvema vzporedno položenima zavornima coklama, če se oceni, da je hitrost večja od 20 km/h.

(21)

Vagone, ki jih je treba pri odbijanju oziroma spuščanju zaustavljati z ročno zavoro ali dvema vzporedno položenima zavornima coklama, je treba zavarovati pred drugimi odbitimi vozili. Zavarovanje je treba opraviti z dvema vzporedno postavljenima zavornima coklama ali z ročno zavrtim vagonom, ki nima omejitev za odbijanje in zaustavljanje.

(22)

Glede na tehnično opremljenost in stopnjo avtomatizacije drče, število in razporeditve drugih ranžirnih zmogljivosti morajo biti ravnanja pri premiku na postajah, opremljenih z napravami za spuščanje vagonov, natančneje predpisana v posebnem navodilu za delo na drči, v katerem se lahko predpišejo samo ostrejši ukrepi, kot so predpisani s tem pravilnikom.

(23)

Tire, na katerih je prepovedano spuščanje in odbijanje vagonov, je treba za premikalno osebje navesti v postajnem poslovnem redu, za vlakovno osebje pa v poslovniku.

(24)

Z odbijanjem ali spuščanjem se sme začeti, ko se vodja premika prepriča, da so:

1.

odvrte ročne, pritrdilne in zračne zavore;

2.

oprema in naprave pripravljene za delo in

3.

delavci, ki zagotavljajo pogoje za odbijanje in spuščanje, na svojih delovnih mestih.

(25)

Če ves postopek ni programiran (avtomatizirane drče), je treba lovilce obveščati po radijski zvezi, s tirnim javljalnikom, po ozvočenju ali z ranžirnim listom, na kateri tir bo vagon oziroma skupina vagonov odbita oziroma spuščena.

(26)

Rinjenje čez drčo mora biti enakomerno, vagone oziroma skupine vagonov je treba spuščati z zadostnim časovnim razmikom, da je mogoče kretnice zanesljivo prestaviti v pravilno in natančno lego. Hitrost rinjenja mora biti določena z navodilom za ravnanje na drči.

(27)

Kadar spuščeni vagon obstane na kretnici ali na drugem neželenem mestu, mora lovilec z oddajanjem signalnega znaka »Stoj« ali na drug predpisan način takoj opozoriti vodjo premika in delavca, ki postavlja premikalne vozne poti (postavljavca). Poleg tega mora na zadostni razdalji pred zaustavljenim vagonom položiti zavorno coklo. Postavljavec premikalnih voznih poti mora takoj ustaviti premik.

(28)

Če hitrost vagona po izstopu iz tirne zavore iz kakršnega koli razloga ni zadosti zmanjšana, mora postavljavec ali delavec, ki ravna s tirno zavoro, na to opozoriti lovilca, da bi utegnil zavorno coklo položiti na zadostni razdalji za večjo zaustavno pot.

53. člen

(lokomotivske vožnje)

(1)

Lokomotivske vožnje so posebna vrsta premika, ki se pričnejo po predhodnem obvestilu strojevodje prometniku ali progovnemu prometniku o pripravljenosti za pričetek lokomotivske vožnje. Lokomotivska vožnja obsega eno ali več premikalnih voznih poti. Lokomotivska vožnja se opravlja brez spremljave premikalnega osebja, in sicer:

1.

vlečnih vozil ali motornih vozil za posebne namene samih, oziroma vlečnih vozil ali motornih vozil za posebne namene, ki vlečejo največ 12 osi pripetih vagonov. Skupina vagonov mora biti vključena v glavni zavorni vod, pri čemer sta na sklepu lahko največ dva vagona brez delujoče zračne zavore;

2.

celega vlaka z lokomotivo, ki vlak vleče, in pri katerem je bil opravljen popolni zavorni preskus zaradi premaknitve na prosti tir, s katerega bo možna postavitev in zavarovanje vlakovne vozne poti.

(2)

Lokomotivske vožnje se lahko opravijo le na postaji, kjer so premikalne vozne poti zavarovane z mejnimi tirnimi signali ali premikalnimi signali. Takšne lokomotivske vožnje dovoljuje prometnik ali progovni prometnik s signalnimi znaki mejnega tirnega signala ali premikalnega signala.

(3)

V primeru spremembe že dovoljene lokomotivske vožnje, ali če se bo lokomotivska vožnja vršila na zaseden tir, mora prometnik ali progovni prometnik pred dovolitvijo ali spremembo signalnega znaka premikalnega signala ali mejnega tirnega signala obvestiti strojevodjo o spremembi lokomotivske vožnje ali vožnji na zaseden tir z obvestilom, do kod je tir prost.

(4)

Če strojevodja ni obveščen o vožnji na zaseden tir, postavitev premikalnega signala ali mejnega tirnega signala v lego, ki dovoljuje premik ali vožnjo, pomeni, da mu je dovoljena lokomotivska vožnja na prosti tir.

(5)

Na postajah, kjer premikalne vozne poti niso zavarovane z mejnimi tirnimi signali ali premikalnimi signali, se lokomotivske vožnje lahko opravijo samo po prostem tiru od ločnice do ločnice ali od ločnice do vrha prve kretnice na istem tiru. Takšne lokomotivske vožnje dovoljuje prometnik ali delavec, ki s signalnovarnostno napravo postavlja in zavaruje premikalne vozne poti, ustno, z uporabo telekomunikacijskih sredstev ali signalnimi znaki premikalnega osebja.

(6)

Strojevodja mora pri lokomotivskih vožnjah upravljati vlečno vozilo iz prve vozniške kabine v smeri vožnje.

(7)

Kadar vozi zaporedno dvoje ali več lokomotivskih voženj, je treba dovoljevati vsako lokomotivsko vožnjo posebej.

(8)

Strojevodja mora pri lokomotivski vožnji opazovati premikalno vozno pot v smeri vožnje, da lahko lokomotivo ali premikalni sestav pravočasno ustavi pred:

1.

stoječimi vozili na tiru;

2.

premikalnim ali svetlobnim mejnim tirnim signalom, ki kaže signalni znak za prepovedano vožnjo;

3.

ločnico ali

4.

kretnico.

(9)

S postajnim poslovnim redom in poslovnikom se določi način opravljanja lokomotivskih voženj po postajnem območju ter območju, kjer vozila prehajajo z ali na javno železniško infrastrukturo.

54. člen

(premik s premikalno vrvjo)

(1)

Premikalna vrv se sme rabiti v naslednjih primerih:

1.

za prestavitev vagonov na tiru z uporabo lokomotive, ki pelje po sosednjem tiru kot kaže slika 1a;

&fbco;binary entityId="581e8ce8-ed85-4abb-a4e5-d0340dd3af25" type="jpg"&fbcc;

2.

za prestavitev vagonov z enega na drugi tir, pri čemer se uporabi lokomotiva, ki vozi po sosednjem tiru; premikalno vrv je dovoljeno pripeti za lokomotivo šele, ko prevozi mimo ločnice ustrezne kretnice, kretnica pa je postavljena za vožnjo na tir, na katerega je treba prestaviti vagone, kot kaže slika 1b.

&fbco;binary entityId="f8007acc-5937-484c-9ebd-fb9a631128e3" type="jpg"&fbcc;

(2)

Premikalna vrv ne sme biti krajša kot 10 m in mora imeti kavelj s primernim varovalom. Premikalno vrv je treba zapeti na enem koncu na vlečni kavelj vlečnega vozila, na drugem koncu pa za sidrni kavelj na sprednjem delu bočne strani prvega vagona.

(3)

Za prestavitev vagonov z enega mesta na drugo mesto na tiru ali z enega tira na drugi se lahko uporabi vitel. V tem primeru se premikalna vrv s kavljem zapne za vagon in se prek kolesa ter prenosnih valjev navija na vitlov boben, ta pa se obrača ročno ali z motorjem, kot kaže slika 1c. Tiri, na katerih se prestavljajo vagoni z vitlom, morajo imeti na strani za izvleko napravo za preprečitev uteka vagonov (raztirnik, tirno odbijalo, varovalni tir). Ravnanje z vitlom mora biti določeno z navodilom za ravnanje z vitlom.

&fbco;binary entityId="5588ab0a-27b8-4057-9bdf-9c1b981cead5" type="jpg"&fbcc;

(4)

Zaradi preprečitve poškodbe pri premiku s premikalno vrvjo morajo biti premikači za območjem, kjer je napeta vrv pri vlečenju.

(5)

Za zaustavitev vagonov brez zavor oziroma z zavorami, s katerimi ni mogoče zavirati, je treba za zaustavitev vlečenih vagonov zagotoviti zavorne cokle. Premik s premikalno vrvjo ni dovoljen na tirih z nagibom, ki je večji kot 2,5 ‰.

(6)

Skupna masa vagonov, vlečenih s premikalno vrvjo, ne sme biti večja kot:

1.

60 ton pri rabi lokomotive ali

2.

190 ton pri rabi stabilne naprave za vlečenje (vitel).

55. člen

(ročni premik)

(1)

Ročni premik je premikanje vozil s človeško silo in se izvaja s pomočjo železnega vzvoda, rinjenjem z rokami ali rameni.

(2)

Pri ročnem premiku je treba uporabljati železne vzvode z dobro podporno površino in ustreznim prenosnim nagibom.

(3)

Ročno se ne sme premikati:

1.

z vlečenjem za plošče odbojnikov;

2.

z rinjenjem na ploščah odbojnikov in

3.

z vlečenjem ali rinjenjem vagonov med odbojnikoma.

(4)

Ob skladiščih, nakladalnih klančinah, nakladalnih mestih, v vlečnih enotah in delavnicah smejo ročno premikati vagone tudi tam zaposleni delavci. Druge osebe (neželezniški delavci) smejo opravljati ročni premik le z dovoljenjem in pod neposrednim vodstvom izvršilnega železniškega delavca, ki prevzame vlogo vodje premika.

(5)

Ročni premik se sme opravljati le do ločnice na istem tiru (meja odseka) ali raztirnika s pogojem, da nagib tira ni večji kot 2,5 ‰.

(6)

Rinjenje posamičnih vagonov pri ročnem premiku na stranskem tiru se lahko opravi tudi z ročnim motornim tirnim potiskalnikom.

(7)

Premik z ročnim motornim tirnim potiskalnikom se lahko opravlja, če to delo opravlja:

1.

strokovno usposobljen delavec ali

2.

delavec pod neposrednim vodstvom delavca, ki je strokovno usposobljen za takšno premikalno delo.

(8)

Za delo z ročnim motornim tirnim potiskalnikom je treba upoštevati proizvajalčevo ter lokalno navodilo, ki mora biti opisano v postajnemu poslovnemu redu oziroma poslovniku.

56. člen

(premik s cestnimi vozili)

(1)

S cestnimi vozili se sme premikati le pod neposrednim vodstvom in nadzorom izvršilnega železniškega delavca, ki skrbi za spenjanje, spremlja premikanje, opazuje premikalno vozno pot in zagotavlja zaustavljanje vagonov. S cestnimi vozili, ki vozijo ob tiru, se sme premikati le na tirih z nagibom do 2,5 ‰.

(2)

Cestna vozila se pripnejo k železniškim vozilom z verigami ali vrvmi primerne dolžine. Voznik cestnega vozila mora upravljati cestno vozilo tako, da vozilo vozi zunaj tira, po katerem se premikajo vagoni. Pri približevanju skladiščem, nakladalnim klančinam ipd. cestna vozila ne smejo voziti med temi objekti in vagoni.

(3)

Verige ali vrvi morajo biti pri premiku s cestnimi vozili pritrjene na železniško vozilo na sidrni kavelj, ki je na sprednjem delu stranske stranice vagona.

(4)

S cestnimi vozili, ki vozijo ob tiru, se premika le do ločnice na istem tiru (meje odseka) ali raztirnika.

57. člen

(premik s prenosnico ali obračalnico)

(1)

Preden vozila navozijo ali odpeljejo s prenosnice ali obračalnice, morata biti le-ti natančno postavljeni in pritrjeni z zapahnitvijo zapaha, ki je v zvezi z ustreznim signalnim znakom za dovoljen ali prepovedan premik.

(2)

Prenosnico ali obračalnico je dovoljeno premakniti šele, ko je vozilo na njej zavarovano proti samopremaknitvi in ko je pri električnih vlečnih vozilih spuščen odjemnik toka.

58. člen

(premik v vlečnih enotah in delavnicah)

Delavci v skladiščih, pri vzdrževanju proge in progovnih naprav, v delavnicah, v vlečnih enotah idr. smejo vozila premikati na postajne tire le z dovoljenjem prometnika ali delavca, ki postavlja kretnice oziroma vozne poti. To velja tudi za utirjenje vozil na tir oziroma za izstop z odstavnih in garažnih tirov na postajne tire.

59. člen

(premik na glavnih tirih in odprti progi)

(1)

Na glavnih tirih se sme pričeti s premikom ali na njih puščati vagone le z dovoljenjem progovnega prometnika ali prometnika.

(2)

Do signala 'Premikalni mejnik' se sme premikati:

1.

na enotirni progi;

2.

na dvotirni progi:

a)

na uvoznem progovnem tiru,

b)

na obeh progovnih tirih pri obojestranskem prometu,

c)

na progovnem tiru, na katerem je uveden promet v obe smeri (zapora enega tira).

(3)

O zapori progovnega tira in da sme premikati le do signala 'Premikalni mejnik' ob progovnem tiru pravega tira, mora prometnik ali progovni prometnik dokazno obvestiti vodjo premika in strojevodjo, kadar se premika na progovni tir v smeri izvoza.

(4)

Premik mimo signala 'Premikalni mejnik' se sme opravljati samo z dovoljenjem progovnega prometnika ali prometnika.

(5)

Pred izdajo dovoljenja za premik mimo signala 'Premikalni mejnik' mora prometnik zahtevati in dobiti dovoljenje od prometnika krajevno ali daljinsko vodene sosednje postaje, proti kateri se premika, ali od progovnega prometnika. Na progah, kjer daljinsko vodi promet progovni prometnik, mora progovni prometnik pred izdajo dovoljenja za premik mimo signala 'Premikalni mejnik' dobiti dovoljenje od prometnika krajevno vodene postaje ali daljinsko vodene postaje, proti kateri se premika. Vodja premika mora dobiti dovoljenje za premik mimo signala 'Premikalni mejnik' od prometnika ali progovnega prometnika, od katerega je zahteval dovoljenje za tak premik.

(6)

Dovoljenje za premik mimo signala 'Premikalni mejnik' se zahteva s fonogramom:

'Ali dovolite premik mimo signala 'Premikalni mejnik' proti postaji (ime postaje) po progi – tiru (številka proge, levi – desni tir) do km ... od … ure, ... min do … ure … min?' (Priimek prometnika, progovnega prometnika ali vodje premika.)

(7)

Premik mimo signala 'Premikalni mejnik' se dovoli s fonogramom:

'Dovoljujem premik mimo signala 'Premikalni mejnik' po progi – tiru (številka proge, levi – desni tir) od … ure, ... min do … ure … min proti postaji (ime postaje) do km ... .' (Priimek progovnega prometnika ali prometnika.)

(8)

Po dobljenem dovoljenju za premik mimo signala 'Premikalni mejnik' mora progovni prometnik oziroma prometnik, ki je dovoljenje zahteval, o premiku mimo signala 'Premikalni mejnik' obvestiti tudi osebje službenih mest na odseku proge, na katerega se premika.

(9)

Progovni prometnik ali prometnik sme dovoliti premik mimo signala 'Premikalni mejnik' le, ko je prost medpostajni odsek, na katerega je treba opraviti premik. Če se na enotirni progi ali na progi z obojestranskim prometom premika za vlakom, se lahko začne premik takoj, ko vlak prepelje mimo signala 'Premikalni mejnik' in mesta, do koder je dovoljen premik oziroma na progi z APB, ko zapusti prvi blokovni odsek.

(10)

Pri premiku mimo signala 'Premikalni mejnik' prek nivojskih prehodov z avtomatskimi napravami za zavarovanje prometa je treba upoštevati določbe navodil za ravnanje z avtomatskimi napravami za zavarovanje prometa na nivojskih prehodih. Prometnik oziroma progovni prometnik mora vodjo premika obvestiti o načinu zavarovanja prometa, kadar sam ne bo izvršil zavarovanja prometa na takšnem nivojskem prehodu.

(11)

Na postaji, kjer sodelujejo pri zavarovanju voznih poti vlakov kretniki, mora prometnik o danem soglasju za premik mimo signala 'Premikalni mejnik' obvestiti izvoznega kretnika s fonogramom, da je proga zasedena oziroma prosta.

(12)

Dovoljenje za premik mimo signala 'Premikalni mejnik' da na daljinsko vodeni postaji vodji premika progovni prometnik oziroma prometnik s fonogramom, na zasedenih postajah pa prometnik s fonogramom ali Splošnim nalogom, v katerem mora navesti, ali je premik dovoljen le do uvoznega signala ali mimo uvoznega signala in tudi do kod (km) in do kdaj je dovoljen premik (ura in minuta).

(13)

O končanem premiku mimo signala 'Premikalni mejnik' mora vodja premika na daljinsko vodeni postaji obvestiti progovnega prometnika oziroma prometnika s fonogramom, na zasedeni postaji pa prometnika, ki mu je dovolil premik, tako da vrne splošni nalog, ali s fonogramom:

'Premik mimo signala 'Premikalni mejnik' proti postaji (ime postaje) končan ob ... uri ... min' (Priimek vodje premika.)

(14)

Prometnik krajevno vodene postaje, na kateri se je opravljal premik, obvesti progovnega prometnika oziroma prometnika, ki je dal dovoljenje, in osebje službenih mest na odseku proge, na katerega se je premikalo, o končanem premiku, s fonogramom:

'Premik mimo signala 'Premikalni mejnik' proti postaji (ime postaje) končan ob ... uri ... min' (Priimek prometnika.)

(15)

Progovni prometnik oziroma prometnik, ki je dovolil premik mimo signala 'Premikalni mejnik', obvesti osebje službenih mest na odseku proge, na katerega se je premikalo o končanem premiku s fonogramom:

'Premik mimo signala 'Premikalni mejnik' proti postaji (ime postaje) končan ob ... uri ... min' (Priimek progovnega prometnika.)

60. člen

(previdnostni ukrepi, kadar se pričakuje vlak)

(1)

Glavni signali, ki krijejo kretnično območje, kjer se opravlja premik, morajo biti med premikom razsvetljeni in kazati signalni znak 'Stoj', ne glede na to, ali se pričakuje vlak ali ne.

(2)

Pred prihodom vlaka je treba ustaviti premik na vozni in prepeljevalni poti vlaka tako pravočasno, da vlak ne bi upočasnil vožnje oziroma da ne bo čakal pred uvoznim signalom na ustavitev premika in zavarovanje vozne poti.

(3)

Ukaz za zavarovanje vozne poti vlaku na postajah, kjer sodelujejo pri zavarovanju vlakovnih voznih poti kretniki, pomeni zanje hkrati tudi ukaz za ustavitev premika.

(4)

Ukaz za ustavitev premika pomeni hkrati tudi ukaz za sprostitev ločnic glavnih tirov, ki se dotikajo vozne poti vlaka, prepoved puščanja vozil zunaj ločnic uvoznih in izvoznih kretnic, prepoved vsake premaknitve vlakov in vozil, ki bi križala vozno pot vlaka ali se je dotikala, ter tudi ukaz za zavarovanje vozil pred samopremaknitvijo in utekom.

(5)

Pri zavarovanju vozne poti za vlak z izredno pošiljko je treba paziti še na varnostne ukrepe za prevoz izrednih pošiljk.

(6)

V času premika, pregleda vozil ali vlaka, preskusu zavor ali odpravi napak na vozilih v vlaku je treba zagotoviti varno delovno območje delavcem pri opravljanju njihovega dela. Varno delovno območje je odvisno od hitrosti vlaka ali vozil, ki vozijo po sosednjem tiru v času dela in potrebne minimalne medtirne osne razdalje, prikazane v tabeli:

-----------------------------------------------------------------
 Hitrost v km/h od   Hitrost v km/h do   Potrebna minimalna  
                                            medtirna osna    
                                            razdalja v mm    
-----------------------------------------------------------------
                             50                 4525         
         51                  70                 4625         
         71                  90                 4725         
         91                 120                 4825         
        121                 140                 4925         
        141                 160                 5025         
-----------------------------------------------------------------

(7)

Če so potrebne minimalne medtirne osne razdalje, prikazane v tabeli iz prejšnjega odstavka tega člena, zagotovljene, ali je med tiroma fizično onemogočen dostop v nevarno območje sosednjega tira, se šteje, da delavci opravljajo delo v varnem delovnem območju.

(8)

Če potrebne minimalne medtirne osne razdalje, prikazane v tabeli iz šestega odstavka tega člena niso zagotovljene, mora delavec, ki bo delal v nevarnem območju, od delavca, ki postavlja vozne poti, zahtevati obveščanje o vožnjah po sosednjem tiru. Pred postavitvijo vozne poti po sosednjem tiru mora delavec, ki postavlja vozne poti, obvestiti delavca, ki je zahteval obveščanje, o nameravani vožnji po sosednjem tiru in dobiti potrdilo o sprejemu obvestila. Po končanem delu v nevarnem območju mora delavec, ki je zahteval obveščanje, obvestiti delavca, ki postavlja vozne poti, o končanju dela v nevarnem območju in prenehanju obveščanja. Upravljavec v postajnem poslovnem redu predpiše postopke in osebje, ki sodeluje pri zagotavljanju varnega dela v nevarnem območju.

61. člen

(posebni ukrepi pri premiku s posamičnimi vagoni)

(1)

Posebna pozornost pri premiku je potrebna, kadar se premika z:

1.

vagoni, naloženimi z nevarnimi snovmi;

2.

vagoni, ki so označeni z nalepnicami za lomljive stvari;

3.

vagoni, naloženimi z živimi živalmi;

4.

vagoni, naloženimi s cestnimi vozili;

5.

vagoni s spremljevalci;

6.

vagoni, naloženimi cisternami in

7.

z vagoni, ki imajo nalepnico 'Previdno premikati'.

(2)

Vsi vagoni iz prejšnjega odstavka tega člena, ki so označeni z nalepnicami za nevarnost, morajo biti označeni še z nalepnicami 'Previdno premikati' ¦ trikotne oblike z vrhom navzdol, rdeče barve s klicajem.

(3)

Pri premiku se morajo premikači, preden premaknejo vagone, prepričati, ali so vagoni označeni s katero od nalepnic za nevarnost. Med seboj se morajo obveščati o takšnih vagonih.

(4)

Pri premiku z vagoni, naloženimi z eksplozivnimi snovmi, je treba uvrstiti med takšen vagon in vsako vlečno vozilo dva dvoosna ali en štiriosni varovalni vagon. Varovalni vagon ne sme biti naložen z nobeno nevarno snovjo.

(5)

V bližini vagonov, naloženih z eksplozivnimi in vnetljivimi snovmi, je prepovedano kaditi ali se jim približevati z odprtim plamenom.

62. člen

(previdnostni ukrepi po končanem premiku)

(1)

Po končanem premiku je treba poskrbeti, da ustavljena vozila na tiru ne segajo z nobenim svojim delom ali nakladom prek ločnice oziroma meje odseka v profil sosednjega tira. Če to ni mogoče, mora vodja premika o tem obvestiti progovnega prometnika oziroma prometnika.

(2)

Pri puščanju skupine vagonov v bližini ločnice ali nivojskega prehoda in na drugih mestih na tiru, na katerih jih je dovoljeno puščati, je treba upoštevati, da se zaustavljeni vagoni lahko razmaknejo zaradi sproščanja napetosti v vzmeteh odbojnikov.

(3)

Če se po zaustavitvi vozil vožnja pri premiku ne nadaljuje takoj, je treba puščena vozila zavarovati proti samopremaknitvi.

(4)

Na postajah, kjer pri premiku sodelujejo kretniki, mora prometnik le-te obvestiti, da je dovolil zasedbo glavnega tira.

(5)

Kadar je zaradi premika treba vklopiti napetost v voznem vodu, ki redno ni pod napetostjo, jo je treba po končanem premiku tudi izklopiti. Prometnik mora pred vklopom napetosti obvestiti udeležene delavce na način, ki je predpisan s pravilnikom, ki določa uporabo stabilnih naprav električne vleke.

63. člen

(osebna varnost pri premiku)

(1)

Za zagotovitev osebne varnosti med premikom je delavcem prepovedano:

1.

zadrževati se ali hoditi v tiru ali neposredno poleg tira;

2.

lesti pod vozili ali stopati med vozila v vlaku, ki je pripravljen za odhod, zaradi odprave motnje, če ni bilo prej opravljeno ustrezno varovanje (obvestilo, signalni znak ipd.);

3.

plezati na streho vozila ali na naklad odkritega vagona, če napetost v voznem vodu ni izklopljena in vozni vod ni ozemljen;

4.

zadrževati se med nakladalno klančino in skladiščnim (nakladalnim) tirom, na katerem se opravlja premik;

5.

zadrževati se na stranskih (bočnih) stopnicah pri vožnji poleg klančin, objektov, ograj, stebrov (drogov), vhodnih vrat, pri vhodu v remize, predore, kot tudi nagibati se ven ali odpirati stranska (bočna) vrata vagonov;

6.

zadrževati se na stranskih (bočnih) stopnicah vozila pri hitrosti, ki je večja kot 20 km/h;

7.

spajati in razdvajati glavni električni vod, če se prej ne prepriča pri strojevodju ali na stabilnih grelnih napravah, da je glavni električni vod izklopljen;

8.

pokonci stopiti v tir med vozila, kadar se vozila premikajo in če so med seboj oddaljena manj kot za eno dolžino vagona (10 metrov);

9.

prehajati prek tira na območju kretničnih ostric, src in križišč;

10.

sedeti ali stati na odbojniku, vlečnem kavlju ali spenjači;

11.

stati hkrati na stopnicah dveh vozil, ki se premikata;

12.

prehajati čez tir neposredno pred premikalnimi sestavi ali vlaki, za njimi ali med njimi;

13.

odpenjati vozila med premikanjem s ploščadi, če za to ni uporabljena posebna priprava;

14.

skakati na vozila ali skakati z njih, kadar se le-ta hitro premikajo (več kot 5 km/h);

15.

vstopati med vozila zaradi spetja, če se le-ta premikajo s hitrostjo, ki je večja kot 5 km/h;

16.

odpenjati vagone med premikom s stopnic vagona;

17.

vstopati med gibajoča se vozila zaradi pripenjanja vlečnih vozil s plugom, vozil z aerodinamično linijo, vagonov s spuščenimi prehodnicami, vagonov, katerih deli ali nakladi segajo prek čelnih stranic vagona, vagonov, naloženih z eksplozivom, ali kadar obstajajo druge ovire za varno pripenjanje vagonov;

18.

vstopati med vsa vozila zaradi odpenjanja, če se premikajo;

19.

oddajati signalne znake za nadaljnjo vožnjo pri premiku prej, preden pride delavec, ki spenja, s tira;

20.

kaditi, približevati se z odkritim plamenom ter kuriti ogenj v neposredni bližini vagonov, naloženih z eksplozivom ali lahko vnetljivimi snovmi;

21.

zavirati z ročno zavoro s ploščadi brez ograje.

(2)

Spenjanje ali razpenjanje lokomotive sme opraviti samo en delavec. Delavec, ki spenja ali razpenja lokomotivo, lahko odda signalni znak 'Malo naprej' ali 'Malo nazaj' le z ustno piščalko.

(3)

Po položitvi zavorne cokle se mora lovilec umakniti tako, da ga morebitno izbita cokla ne poškoduje.

(4)

Pri skakanju na vagone ali z njih je treba posebej paziti na stanje stranske vogalne stopnice ali stopnice ploščadi. Vedno je treba skakati v smeri premikanja vagonov, katerih hitrost ne sme biti večja kot 5 km/h. Pri skakanju s stopnice pa je treba paziti na ovire in na držo telesa, rok in nog.

(5)

Premikalni delavci se morajo na vozilih, ki se premikajo, tako trdno držati, da pri sunkih med vožnjo in med naglim zaustavljanjem ne izgubijo ravnotežja. Kadar se morajo zaradi oddaje signalnih znakov ali drugih razlogov nagniti ven (iz profila), morajo paziti na ovire, ki so v bližini tira.

VII. IZREDNI PREVOZI IN IZREDNE POŠILJKE

64. člen

(izredne pošiljke)

(1)

Prevoz praznih ali naloženih železniških vozil, ki presegajo nakladalni profil, mejno nakladalno maso ali predpisano kodo proge ali dovoljene osne ali dolžinske obremenitve proge, je izredni prevoz, ki se lahko opravi kot prevoz izredne pošiljke v rednem vlaku ali kot prevoz izredne pošiljke s posebnim vlakom.

(2)

Izredne pošiljke morajo, glede na svojo posebnost, izpolnjevati poleg rednih pogojev, predpisanih za navadne pošiljke, tudi posebne pogoje za varen in urejen prevoz, ki se določijo za vsak posamezni prevoz, v smislu določb tega pravilnika.

(3)

Izredne pošiljke so:

1.

izredni prevozi;

2.

pošiljke na elektrificiranih progah, pri katerih niso zagotovljene predpisane varnostne razdalje med deli pošiljke, ki najbolj izstopajo, in deli voznega omrežja pod napetostjo;

3.

pošiljke, ki ne ustrezajo predpisom za nakladanje vagonov v mednarodnem prometu;

4.

pošiljke, ki bi utegnile zaradi svojega težišča ogroziti varnost železniškega prometa;

Časovnica