TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Neodvajanje denarja, katerega pobiranje je sicer res bilo dogovorjeno s splošno kolektivno pogodbo, ni ena od pristojnosti, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji. Po določbi drugega odstavka 31. člena SKPG je dolžan direktor in strokovne službe v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja. To so obenem tudi tiste pristojnosti, ki jih ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji.

Tudi ne gre za spor, ki bi ga lahko obravnavali kot kolektivni delovni spor po 1. točki 6. člena ZDSS, ki določa pristojnost delovnih sodišč v sporih med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju. Med strankami ni spora o tem, da mora prvotožena stranka zagotoviti tožečima strankama tehnično izvedbo obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata, kot to določa 4. alinea prvega odstavka 34. člena SKPG. Samo, če bi bilo sporno izvajanje te določbe, v smislu, da prvotožena stranka ne bi bila pripravljena zagotoviti zahtevane tehnične izvedbe, bi bil spor, ki bi sledil, kolektivni delovni spor, kot ga določa 1. točka 6. člena ZDSS. V tem primeru pa ni sporno izvajanje določil kolektivne pogodbe, ampak je začet spor zato, ker tožena stranka tožečima strankama ni izplačala denarja, ki je bil že odtegnjen od delavskih plač in v osnovi namenjen kot plačilo sindikalne članarine.

Zato spor med strankami, po mnenju sodišča, ne izvira iz neizvrševanja določil SKPG in spor ni kolektivni delovni spor, ampak gre za spor iz civilno pravnega razmerja med pravdnima strankama, v katerem je za odločanje stvarno pristojno sodišče, ki odloča v civilnih sporih, ne pa specializirano delovno sodišče, ki odloča v kolektivnih delovnih sporih.