TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi prvo tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi:

"Zavrne se tožbeni zahtevek, da je prvo tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 419.524,18 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila.

Tožeča stranka in prvo tožena stranka krijeta vsaka svoje stroške postopka."

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe prvo toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 1.419,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Tožeča stranka in drugo tožena stranka sami krijeta stroške odgovora na pritožbo prvo tožene stranke.

III. Pritožba drugo tožene stranke se zavrže.

IV. Pravdne stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo drugo tožene stranke.

Tožba je neodpravljivo nesklepčna. Navedbe tožnika, da mu je nastala škoda, ker mu v denacionalizacijskem postopku ni bila vrnjena podržavljena nepremičnina (oziroma njen del) v naravi, ampak je prejel odškodnino (56.876,30 EUR) izračunano v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, ki ne ustreza tržni vrednosti nepremičnine (476.400,48 EUR), ne utemeljujejo zaključka o nastanku nedopustne škode. Po ZDen sta oba načina oziroma obliki denacionalizacije (vrnitev premoženja v naravi in odškodnina) enakovredni in predstavljata ustrezne oblike vračanja premoženja. Upravičenec ne more prosto izbirati med navedenima načinoma vračila podržavljenega premoženja, ker ZDen kogentno določa, kdaj naj se premoženje vrne v naravi in kdaj v nadomestni obliki (kot odškodnina).

Pri presoji ovir za vračanje denacionalizacijskega premoženja v naravi je po upravno sodni praksi odločilno stanje od vračanju in ne ob uveljavitvi ZDen. Ovira za vračanje v naravi (zgrajen objekt) bi narekovala le drugo obliko denacionalizacije (odškodnino po določbah ZDen). Upravičenec ne bi mogel od zavezanca zahtevati odškodnine v višini razlike med odškodnino po določbah ZDen in tržno vrednostjo nepremičnine.

O celotnem razmerju, ki izhaja iz pravice do vrnitve podržavljenega premoženja, je bilo odločeno z odločbo o denacionalizaciji. Z odškodninskim zahtevkom zoper prvo toženko želi tožnik doseči odškodnino, ki mu po ZDen ne gre. Splošni odškodninski predpisi se glede razmerij, ki jih ureja ZDen, uporabljajo le, če niso v nasprotju z ZDen.