46. Zakon o prostih in o carinskih conah
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O PROSTIH IN O CARINSKIH CONAH
Razglaša se zakon o prostih in o carinskih conah, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 17. januarja 1990.
Beograd, 17. januarja 1990
Predsednik Predsedstva SFRJ:
dr. Janez Drnovšek l. r
Predsednik Skupščine SFRJ:
dr. Slobodan Gligorijević l. r.
ZAKON
O PROSTIH IN O CARINSKIH CONAH
Ta zakon ureja ustanavljanje, delo in prenehanje dela prostih in carinskih con.
Prosta cona je del carinskega območja Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je posebno ograjen in označen in pomeni celoto ter v katerem se opravljajo gospodarski posli pod posebnimi pogoji.
Prosta cona je pravna oseba, ki opravlja ekonomske, tehnične, administrativno-strokovne in druge posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti v prosti coni.
Prosta cona pridobi pravno in poslovno sposobnost z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register.
Prosta cona se ustanovi na območju kraja, ki ima pomorsko luko ali letališče ali rečno pristanišče, odprte za mednarodni javni promet, ali blagovno-transportni center, registriran v skladu z akti, ki urejajo pogoje za registracijo blagovno-transportnih centrov, ter ob mednarodni magistralni cesti.
Prosta cona lahko sestoji iz več ločenih delov.
1)
če so zagotovljeni prostorski, energetski, tehnični in drugi pogoji za opravljanje dejavnosti v prosti coni;
2)
če je ustanovitev proste cone družbenoekonomsko upravičena. Ustanovitev proste cone je družbenoekonomsko upravičena, če se v njej ustvarja izvoz najmanj v vrednosti trideset milijonov USD na leto in če se izvozi 70% blaga in storitev, proizvedenih oziroma opravljenih v tej coni;
3)
če obstajajo potrebni kadri za opravljanje poslov, ki so skupnega pomena za vse uporabnike proste cone;
4)
če se ne bo proizvajalo in skladiščilo blago oziroma ne bodo opravljale storitve z blagom, ki ogroža človekovo življenjsko in delovno okolje.
V prosti coni se lahko proizvaja blago in opravljajo storitve za izvoz, opravljajo posli zunanjetrgovinskega prometa, bančni in drugi finančni posli, posli premoženjskega in osebnega zavarovanja in pozavarovanja ter turistične storitve.
Če obstajajo v prosti coni neizkoriščene proste zmogljivosti, se ob poprejšnjem dovoljenju carinarnice lahko uskladišči tudi domače blago, ki ni namenjeno izvozu, če se posebej evidentira in če njegovo skladiščenje ne otežuje kontrole poslovanja v prosti coni.
Prosto cono lahko ustanovi podjetje ali druga pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj proste cone).
Ustanovitelj proste cone zagotovi sredstva za ustanovitev in za začetek dela proste cone in sprejme akt o njeni ustanovitvi.
Akt o ustanovitvi proste cone vsebuje:
1)
ime ustanovitelja proste cone;
4)
dejavnosti, ki se bodo opravljale v prosti coni.
Z zahtevo za izdajo soglasja za ustanovitev proste cone, ki se vloži pri zveznem upravnem organu za finance, mora ustanovitelj proste cone poslati akt o ustanovitvi proste cone, elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve proste cone in dokazila o organizacijskih, prostorskih, energetskih in tehničnih pogojih za delo proste cone.
Zvezni izvršni svet da v 60 dneh po vložitvi zahteve na predlog zveznega upravnega organa za finance soglasje za ustanovitev proste cone, če so izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom.