TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

1. Ustavna pritožba O. J. zaradi kršitve ustavne pravice do sodnega varstva se sprejme v obravnavo. 2. V upravnem sporu, ki je bil sprožen s tožbo O. J. z dne 4.3.1996 pri Vrhovnem sodišču, je bila kršena pritožničina pravica do sodnega odločanja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. 3. Vrhovno sodišče mora po prejemu te odločbe odločiti o pritožničini tožbi iz druge točke te odločbe upoštevajoč določbe postopka, predpisanega v členih 68 do 76 Zakona o upravnih sporih.

1. Ustavno določbo 6. alinee prvega odstavka 160. člena, ki določa, da je Ustavno sodišče pristojno za odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti, je potrebno v kontekstu drugih ustavnih določb, zlasti določb četrtega odstavka 15. člena, 22. in 23. člena ter drugega odstavka 157. člena, razlagati v tem smislu, da je v specifičnih primerih zatrjevanih kršitev ustavnih pravic z dejanji, kjer je edino pravno sredstvo zoper take kršitve sodno varstvo, ustavna pritožba dovoljena tudi zaradi prepočasnega sodnega postopka, torej zaradi neizdaje posamičnega akta v postopku sodnega varstva zoper take kršitve. 2. Za varstvo pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja je v našem pravnem sistemu sedaj na voljo le sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave. Ustavna pritožba je zato praviloma dopustna šele, ko je izčrpano to pravno sredstvo (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču). 3. Sodno varstvo ustavnih pravic v okviru 67. člena ZUS pomeni le del sodnega varstva, zagotovljenega na podlagi drugega odstavka 157. člena Ustave. Ustavno varstvo ni omejeno le na primere, ko gre za dejanje uradne osebe upravnega organa ali odgovorne osebe, ampak je razširjeno na vsa dejanja, ne glede na lastnost osebe, ki jih stori, in je zagotovljeno tudi, če je tako dejanje prenehalo. 4. Določbe ZUS o posebnem postopku v zadevah iz 67. člena ZUS še vedno veljajo, le sodišče, ki naj bi v takih zadevah odločalo, z organizacijskim zakonom ni določeno. Zato so po drugem odstavku 157. člena Ustave navedene zadeve prešle v odločanje v upravnem sporu pristojnega sodišča (sedaj Vrhovnega sodišča), ki mora pri tem uporabiti tudi določbe členov 68 - 76 ZUS.